Statistični urad (SURS) je objavil Statopis – statistični pregled Slovenije 2014. Zbrani podatki se večinoma nanašajo na leto 2013, najdemo pa tudi kar nekaj večletnih primerjav. In odgovore na zanimiva vprašanja. Vas , na primer, zanima, kaj se v naši državi zgodi v povprečnem dnevu? Koliko otrok se rodi in koliko jih umre? Kaj vse lahko danes kupimo za povprečno plačo in kaj smo včasih? Če vas, berite dalje.

A začnimo na začetku. Ste vedeli, da se Slovenija po površini med 232 državami sveta uvršča na 152. mesto? Kaj pa, koliko naselij je nastalo v zadnjih 10 letih? Podatki so sledeči: dobili smo 36 novih naselij, 504 nove ulice in 38.719 novih hišnih številk.

Med ženinom in nevesto kar 40 let razlike

Prebivalci Slovenije smo bili konec leta 2013 stari povprečno 42,3 leta. Moški (40,7 leta) so bili povprečno za 3 leta mlajši od žensk (43,8 leta). Vsak 7. prebivalec Slovenije je bil
konec leta 2013 starejši od 64 let.

Do starosti 61 let je med prebivalci več moških kot žensk. Pri starosti 84 let je žensk dvakrat toliko kot moških, pri starosti 87 let pa že trikrat toliko. In večini je ime Marija ali Franc. Ti dve imeni sta namreč še vedno najpogostejši v Sloveniji, čeprav jih med mlajšo generacijo le redko najdemo. Je pa zato med njimi več Sar in Lukov – ti dve imeni so starši v letu 2013 najraje dajali novorojenčkom.

V letu 2013 so neveste ob poroki imele povprečno 29,2, ženini pa 31,6 leta. Prvič se je poročilo tudi 34 moških in 12 žensk, starejših od 60 let. Največja starostna razlika med ženinom in nevesto pa je bila 40 let.

Naravni prirast je bil lani že osmo leto zapored pozitiven, rodilo se je 1.777 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Na povprečen dan se je rodilo 58 otrok, 53 prebivalcev pa je umrlo. Negativen pa je bil selitveni prirast, in to že 14. leto zapored. Odselilo se je namreč 5.539 ljudi več, kot se jih je priselilo.

Kot zanimivost naj še navedemo, da so se 362-krat rodili dvojčki. V 131 primerih sta bila to fantek in punčka, 123-krat sta se rodila dva fantka, 108-krat pa dve punčki.

Velike razlike v dohodkih

Od leta 2005 do vključno leta 2009 so se povprečne mesečne neto plače zvišale za 26 %, od 2009 do vključno 2013 pa le še za 7 %.

V 2013 je znašala najvišja povprečna mesečna neto plača 1.410 evrov, najnižja pa 693 evrov. Prvo so prejeli zaposleni v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, drugo pa v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Plače žensk so bile povprečno za 5 % nižje od plač moških, najstarejši zaposleni pa so imeli skoraj dvakrat višjo plačo kot najmlajši.

Zaposleni v javnem sektorju so imeli za 350 evrov višjo bruto plačo od zaposlenih v zasebnem sektorju. Visoko izobraženi zaposleni so imeli za približno 1.250 evrov višjo bruto plačo od zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo in za približno 990 evrov višjo plačo od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Kriza je udarila

Leto 2013 je zaznamovala tudi visoka stopnja brezposelnosti. S 13,6 odstotki je bila najvišja v zadnjih 10 letih. Za primerjavo, leta 2008, ko je bila najnižja, je bila 6,7-odstotna. Takrat je bilo brezposelnih 63.216 oseb ali skoraj pol manj kot v prvi polovici leta 2014.

Stopnja revščine je leta 2013 dosegla najvišjo raven. Pred začetkom gospodarske krize je bila najnižja, nato je začela naraščati in v letu 2013 dosegla vrednost 14,5 %. Izračun za leto 2013 temelji na dohodku iz leta 2012. Stopnja tveganja revščine pove, kolikšen delež oseb živi v gospodinjstvih, katerih neto razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine. Gre za relativno revščino, ki pokaže, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi.

V letu 2013 je v Sloveniji živelo 410.000 oseb z visokim tveganjem socialne izključenosti, kar je 18.000 več kot leto prej. Pod pragom tveganja revščine je živelo 291.000 ljudi ali vsak sedmi prebivalec Slovenije. To je 20.000 oseb več kot prejšnje leto.

Kaj vse smo za eno plačo smo lahko kupili nekoč in kaj danes?

Odgovor najdete v spodnji ikonografiki, ki so jo pripravili na Statističnem uradu Slovenije. 

Največ smo porabili za …

Izdatki za transport, hrano, pijače, tobak in stanovanje so pomenili skoraj polovico vseh izdatkov gospodinjstev v letu 2012. Enočlanska gospodinjstva so porabila 9.271 evrov, štiričlanska pa 2,5-krat toliko.

V letu 2012 je član gospodinjstva porabil povprečno 54 litrov mleka, 25 kg kruha, 25 kg krompirja, 71 kg zelenjave, 65 kg sadja, 48 kg mesa.

Kaj pa vreme?

V letu 2013 je povprečno padlo 1.595 mm padavin. Po njihovi količini sicer izstopa leto 2010, ko jih je bilo 1.787 mm, je pa res, da podatkov za letošnje izjemno mokro leto še ni. Kolca pa se nam lahko po marcu 2012, ko je bilo komaj 10 mm padavin, torej praktično nič. Najbolj deževen mesec v zadnjih 10 letih je sicer bil september 2010, ko je padlo 326 milimetrov padavin, a spet moramo opozoriti, da letošnjih podatkov še ni.

Povprečna letna temperatura zraka leta 2013 je bila 9,3 °C, imeli pa smo enega najtoplejših julijev – 20,4 °C je bilo v povprečju. Bolj toplo je bilo le julija 2006, ko je bilo v povprečju 20,9 °C. Najhladnejši mesec v zadnjih 10 letih pa je bil februar 2012 s povprečno temperaturo zraka -3,2 °C.