Tragična nesreča v reki Soči, v kateri je prejšnji torek umrl 10-letni otrok – in to na območju, označenim kot območje kopalne vode –, še vedno pretresa Slovenijo. Starši ponesrečenega dečka so se na nas obrnili s pismom, v katerem so odprto spregovorili o neznosni stiski, ki jo je doživela družina na svoj "najgrozljivejši dan v življenju", hkrati pa so opozorili tudi na sistem predajanja informacij svojcem ob takšnih tragičnih dogodkih. Ta je, kot je razbrati z besed obupanih staršev, povsem odpovedal, njihovo že tako nepredstavljivo bolečino pa le še povečal.
Še posebej v oči bode tisti del pisma, v katerem oče in mama opisujeta, kako sta na vsak način skušala priti do preminulega otroka in do preostalih dveh sinov, ki sta prisostvovala nesreči, a jima je bil vsak stik onemogočen. "Kako je možno, da nama v takšnih izjemnih in težkih trenutkih ni bila omogočena niti informacija, kje je ponesrečeni otrok in še huje – kako je možno, da nisva mogla priti do njega?" se sprašujejo nesrečni starši.
Kriminalisti so ju o nesreči obvestili šele pet ur po dogodku
"Sva oče in mama desetletnega dečka, ki se je pred dnevi tragično utopil na kopališču pod soško elektrarno v Solkanu. Ponesrečeni sin je še z dvema bratoma preživljal počitnice pri starih starših, midva pa sva bila doma v Ljubljani," sta uvodoma zapisala.
Nadaljujeta, da o sinovi nesreči, ki se je zgodila okoli pol pete ure popoldne, nista bila obveščena "do poznega večera, saj so šele nekaj po 21. uri na vratih pozvonili kriminalisti in nas obvestili o tragediji, torej skoraj pet ur po nesreči".
Tisti tragični torek so bili na obali Soče poleg ponesrečenega 10-letnika še njegovi stari starši in brata, stara 12 oziroma 6 let. "Od ostalih dveh sinov, ki sta bila prisotna na kraju nesreče in sta nesrečo videla, sva kasneje izvedela, da sta že na kraju dogodka, takoj po nesreči, prosila prisotne ob njiju, naj naju pokličejo. Tako prisotni policist kot delavke CSD jima kljub prošnjam tega niso omogočili," pripovedujejo starši.
Delavke CSD preprečile stik med starši in bratoma ponesrečenega dečka
Oče in mama zapišeta, da sta v trenutku, ko sta izvedela za grozljivo nesrečo, želela priti v stik z otrokoma, ki sta prisostvovala nesreči in sta bila po pričevanju ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk Centra za socialno delo (CSD) iz Nove Gorice. "Kljub več telefonskim klicem nam delavke CSD niso omogočile pogovora z otrokoma, niti s starima staršema," povesta.
Pretresena in zmedena sta se nemudoma odpravila proti Novi Gorici. Po uri vožnje sta najprej prevzela oba sinova, nato pa čim prej želela priti do ponesrečenega 10-letnika. Delavke CSD so ju obvestile, da naj bi se deček nahajal v šempetrski bolnišnici.
Iskanje mrtvega sina
A sina tam ni bilo."Po četrt ure so nas obvestili, da je bil prepeljan na ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije." Ker sta čim prej želela priti do ponesrečenega sina, sta se takoj odpravila nazaj proti Ljubljani. Že med vožnjo sta poskušala izvedeti, kdaj in kako lahko prideta do ponesrečenega otroka. "Pri tem sva bila neuspešna," povesta in pojasnita, da so jima rekli, da sina ne moreva videti, ker ni prisotnega zdravnika. Po pomoč sta se obrnila tudi na policijo, a zaman.
Naslednje jutro sta znova poklicala na Inštitut za sodno medicino, kjer so jima sporočili, da naj za več informacij ob 10. uri pokličeta na Žale. Po peklenskem čakanju pa so jima ob uri dejali, da nimajo nobenih informacij in jima naročili, naj pokličeta ob 14.uri.
"Ker sva bila popolnoma obupana in pretresena zaradi dogodka, sva se ob 13. uri osebno odpravila na Žale in se oglasila pri vratarju, kjer sprejemajo preminule. Ta naju je ponovno napotil nazaj na Inštitut za sodno medicino, saj sina na Žalah še ni bilo. Po prejemu informacije, da bo sin odpeljan z inštituta v kratkem, sva bila napotena na sprejemno pisarno. Tam so nama razložili, da imajo določene postopke glede priprave pokojnikov ter da nimajo dovolj prostora, da bi nam lahko omogočili slovo od sina še isti dan," pripovedujeta užaloščena oče in mama.
Ko so jima rekli, da naj se oglasita naslednji dan popoldne, torej že tretji dan po nesreči, pa sta imela vsega dovolj. Kot sta zapisala, so jima na Žalah po njunem odločnem vztrajanju, da želita priti do sina in to nemudoma, nato le omogočili in uredili dostop do mrtvega otroka.
"Kaj bi bilo, če bi sinovi plavali skupaj, tako kot običajno?"
"Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način. Namesto, da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine," so obupani starši.
Dodajajo, da nikoli ne bodo razumeli, kako je lahko urejeno občinsko kopališče v Solkanu "kopališče, ki je smrtno nevarno", kot se je sam izrazil novogoriški župan Klemen Miklavčič.
"Pri Soči so bili najini trije sinovi, četrti najmlajši sin je bil z nama doma v Ljubljani. Najstarejši v trenutku dogodka v Soči ni plaval, ker mu je bila voda premrzla, drugi najmlajši pa tisti trenutek ni bil v vodi, sicer pa se je tisti tisti dan tudi kopal v nizki vodi. Kaj bi se zgodilo, če bi plavali vsi trije skupaj, tako kot običajno?" se ob koncu pisma še sprašujejo starši.
Policija: Starša o dogodku obveščena z zamikom zaradi postopkov iskanja, oživljanja in ugotavljanja identitete
Kot so nam odgovorili na PU Nova Gorica, postopke ravnanja v primeru smrti določa Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe. Starši pokojnega dečka so bili o dogodku obveščeni ob 20.45 uri. Postopki iskanja, oživljanja in ugotavljanja identitete so trajali dlje časa, zato je prišlo do zamika pri obveščanju staršev pokojnega. Zdravnica je na kraju potrdila smrt zaradi utopitve in odredila sanitarno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani.
Na kraju je bila preko uslužbencev CSD Severna Primorska zagotovljena psihosocialna pomoč odraslim in otrokoma. Novogoriški kriminalisti sicer v zvezi z dogodkom še zbirajo dodatna obvestila, so še sporočili s PU Nova Gorica.
Iz Policije so nam naknadno sporočili, da je obveščanje svojcev o smrti ali hudi telesni poškodbi njihovega bližnjega ena najtežjih, najbolj stresnih in žal zelo pogostih dolžnosti policistov in kriminalistov.
Svojce običajno obveščajo policisti policijske postaje, ki pokriva območje, kjer žrtev in svojci stanujejo. Če je le mogoče, to stori vodja policijskega okoliša, ki pozna območje, ali kakšen drug, bolj izkušen policist. Čas (v kakšnem časovnem okvirju obveščajo) ni in ne more biti določen, saj je veliko odvisno od danih okoliščin. Vsekakor pa čim prej, ko so odpravljeni vsi dvomi glede identitete žrtve.
Najpomembneje pri obveščanju je, pravijo policisti, da je nedvoumno ugotovljena identiteta umrlega. Čas obveščanja običajno podaljša prav to ali pridobivanje podatkov o svojcih. Poleg tega morajo policisti na kraju nesreče narediti vse, da se zavaruje premoženje in življenje ljudi (da ne pride še do dodatnih žrtev) ter da se zavarujejo dokazi. Vse to lahko podaljša čas obveščanja.
Ko svojci pridejo na kraj nesrečnega dogodka, morajo policisti delovati taktno in seveda ravnati tako, da pomagajo svojcem, ki so doživeli hudo tragedijo. "Ustrezna komunikacija med policistom in občanom, ki mu je sporočena slaba novica, je temelj strokovnega in profesionalnega dela vsakega policista. Policisti ob tragičnem dogodku svojcem poskušajo ublažiti stres z razpoložljivimi konkretnimi informacijami o dogodku, z empatijo in ustrezno komunikacijo. Ob tem se lahko v stiski in/ali stresu znajdejo tudi policisti. Pomembno je, da na tem področju policiste ustrezno usposobimo, zato v Policiji tudi izvajamo usposabljanja "Sporočanje slabe novice". Hkrati imajo policisti vedno na voljo psihološko pomoč ali pomoč policijskih zaupnikov," še pojasnjujejo policisti.
CSD: Strokovni delavki sta svojcem, ki so bili v hudem šoku, nudili psihosocialno pomoč
Na CSD Severna Primorska so uvodoma spomnili, da je dežurni policist usodnega dne ob 17.40 poklical strokovno delavko, ki je bila dežurna, in jo seznanil, da se je zgodila nesreča na reki Soča in da je pogrešan 10-letni otrok. Povedal ji je, da so stari starši in sorojenca dečka v velikem šoku in strokovno delavko prosil, naj priskrbi psihologa. Na kraj nesreče sta odšli strokovni delavki ob spremstvu psihologinje.
Interventna služba CSD posreduje v nujnih primerih, potem ko jih obvesti policija. V tem primeru je policija vodila postopek iskanja pogrešanega otroka, strokovne delavke so zato v skladu z navodili svojcem nudile psihološko pomoč. Policist je na izrecno vprašanje strokovne delavke, ali so starši že obveščeni o dogodku, odgovoril, da je to naloga policije in da jo bo opravila njihova patrulja, ki bo osebno obiskala starše. Preko telefona svojcev o tragičnih dogodkih ne obveščajo, so zapisali na CSD Severna Primorska.
Sorojenca dečka zaradi tragične situacije nista zmogla pogovora, strokovne delavke pa so se trudile preusmerjati pozornost na druge vsebine, da se otrokoma olajša stisko. Ko je na telefon enega od starih staršev nekdo poklical, v vsej svoji prizadetosti zaradi nesreče stara starša nista odgovorila.
Dve strokovni delavki sta ostali z družino vse do prihoda staršev pogrešanega otroka, katerim sta povedali, da so otroka peljali v bolnišnico v Šempeter pri Novi Gorici. To informacijo so prejele od policistov. Ker pa v bolnišnici v Šempetru ni bilo dežurnega patologa, je bil deček odpeljan neposredno v Ljubljano. O tem strokovne delavke niso bile obveščene.
Strokovne delavke CSD Severna Primorska so svoje delo opravile strokovno in nudile pomoč svojcem, ki so bili ob tem tragičnem dogodku hudo prizadeti, je poudarila direktorica centra Patricija Može. Svojcem ob tem izrekajo iskreno sožalje.
