Starodavno Virsko mesto, od koder je v slavo poletela kranjska sivka

Le slabe pol ure vožnje iz prestolnice leži eno najmanjših slovenskih mest. A kljub temu veliko, saj je prav od tu v svetovno slavo poletela žival, brez katere praktično narave, pa tudi nas, danes ne bi bilo. Gre za zavetišče za kranjsko čebelo.

V starodavni šoli v Višnji Gori namreč stoji edinstven muzej, hiša kranjske sivke. Člani slovite čebelarske družine Rothschütz obiskovalca spremljajo ves čas, še posebej zanimiv pa je živi panj, kjer živi sedem čebeljih družin, ki vsak dan prosto odhajajo na pašo.  

Na koncu se lahko vsak obiskovalec preizkusi tudi v tekmi znanja ali pa svoje brbončice popelje na medeno popotovanje. Najbolj vznemirljivo za tiste, ki pač ne želijo še oditi, pa je prav gotovo spanje, v sobah, zasnovanih v obliki lesenih satnih celic.

"Ljudje tukaj sobivajo, ampak imajo v satnih celicah svojo intimo. To deluje po principu hostel, imajo skupno kuhinjo, skupne sanitarije," razložijo. Pa tudi skupne brenčalnice, kjer se ljudje družijo, klepetajo. Nočitev za dve osebi stane od 50 do 100 evrov, v ceno pa je vključen tudi zajtrk lokalnih pridelovalcev. Seveda tudi tistih s krili.

Po poteh zgodovinskega kraja Stične

A za spanje ni bilo časa, le sedem kilometrov vzhodneje namreč leži še en starodaven kulturno zgodovinski kraj – Stična. Tu so svoj mir pred skoraj 900 leti našli cistercijani, pred njimi pa prazgodovinska ljudstva. "Tu se je čas ustavil 3000 let pred našim štetjem, ko je bila tukaj prva naselbina," je pojasnila Damjana Rijavec z domačije Grofija.

Danes na t. i. cvingerju stoji več kot 200 let stara domačija Grofija, ki s spoštljivim odnosom do preteklosti vabi marsikaterega domačega in tujega gosta. Imajo namreč bogato etnološko zbirko in razstavo o Virskem mestu, ki se je raztezal na 21 hektarjih in sodih v vrh halštatske kulture, po njenih sledeh pa se lahko peš odpravite tudi s strokovnim vodstvom.

"Povabim vas, da si ogledate našo razstavo, ki govori o cvingerju, o človeški ribici, o kateri je prvi zapis nastal na teh kamnih," je pojasnila domačinka. Prav na te kamne je domača gospodinja stresla vsebino stiškega studenca , v njem pa sicer žal že poginulo človeško ribico. So pa vzorec poslali v samostan in naprej v raziskovanje.  

Na Gradišču stoji tudi Lavričeva koča, priljubljena izletniška točka, ki je že drugo leto zapored favoritinja za naj planinsko kočo. Lavričeva koča je dostopna tudi z avtom, zaprta le ob ponedeljkih, veliko dobrot pa je izpod domačih prstov.

Še posebej vabljiva je tudi njihova klet. Gradišče  namreč res leži nad velikim podzemnim jezerom, legenda pa pravi, naj bi se v bližnjo jamo spustil eden od domačinov in se tako dolgo spuščal, da je prišel na drug svet, kjer sonce sije bolj svetlo, kosci pa večno mladi kosijo travo.

A bil bi greh, zapustiti kraj, ne da bi človek pokukal še za samostansko obzidje. Cistercijanski samostan Stična je namreč najstarejši samostan pri nas, znan pa je tudi po zeliščarju patru Simonu Ašiču in njegovi zeliščni lekarni, kjer vsak najde čaj zase.

Na koncu vsakega popotovanja popotnika vedno nekaj čaka. V Stični očitno požirek iz tople skodelice in kdo bi si mislil, da tudi pri 30 stopinjah Celzija toplota lahko tako osveži. Ali pa je imelo prste vmes kaj bolj svetega? Stična je navsezadnje le Stična.