Po nedeljski tragični nesreči na ljubljanski obvoznici, v kateri sta umrli dve osebi, si je marsikdo zastavil vprašanje, ali so vozniki v tako visoki starosti, kot je bil povzročitelj nesreče, sploh še primerni, da se usedejo za volan in vključijo v promet. Odgovor na to vprašanje je, vsaj na videz, preprost: če je imel voznik veljavno vozniško dovoljenje, torej ga je uspel podaljšati z ustreznim zdravniškim spričevalom, potem je bil primeren, da se vključi v promet. Po zakonu morajo namreč vsi imetniki vozniških dovoljenj po dopolnjenem 70 . letu starosti vsakih pet let podaljševati svoje vozniško dovoljenje. 

Ključna je sposobnost za vožnjo

Zakon o voznikih sicer zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, določa pa, da morajo vozniki redno dokazovati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja sicer omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti, nato pa je bila sprejeta novela, ki je določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila.

Seveda se zavemo, da je skupina starejših voznikov zelo različna, podobno, kot so razlike med vsemi vozniki. Nekateri starejši vozniki so izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. So pa tudi takšni, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave. Eni in drugi morajo za podaljšanje vozniškega dovoljenja opraviti zdravniški pregled, in sicer na vsakih pet let, v vmesnem času pa je predvsem na njih samih, da se zavedo svojih pomanjkljivosti in morebitnih težav, ki jih ovirajo pri vožnji, in se sami 'izločijo' iz prometa. 

Kaj razkrivajo podatki o nesrečah?

Tako kot že od leta 2018 dalje, so tudi lansko leto največ prometnih nesreč povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2632 prometnih nesreč. Vozniki, starejši od 65 let, so povzročili 2236 prometnih nesreč, s čimer so na četrtem mestu. So pa njihove nesreče z najhujšimi posledicami za udeležence. Namreč, največ udeležencev je umrlo ravno v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 22 umrlih. Sledi starostna skupina od 55. do 64. let – 19 umrlih. V zadnjem petletnem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. letom starosti se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 19 odstotkov v letu 2021. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let se je povečal, in sicer z 9 v letu 2017 na 17 odstotkov v letu 2021. 

Glede na podatke, ki so nam jih posredovali na Agenciji za varnost prometa, je treba vzeti v obzir, da je skupina voznikov, starejših od 65 let – glede na ostale skupine – precej večja, temu primerno so lahko večje tudi številke umrlih in poškodovanih. Zato smo Generalno policijsko upravo prosili za dodatne podatke v upanju, da vodijo tudi podrobnejšo statistiko starejših voznikov. Na te podatke še čakamo.

V spodnji tabeli pa so podatki po starostnih skupinah za obdobje od 1. januarja do 30. septembra letos.

Iz obeh tabel je moč razbrati, da starejši vozniki resda ne povzročijo največ prometnih nesreč, žal pa so nesreče, ki jih povzročijo, z najhujšimi posledicami – torej z največ umrlimi in hudo poškodovanimi.

Izkušenost pomembna prednost

Po eni strani imajo starejši vozniki dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi strani pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, lahko soočijo z več težavami kot mlajše vozniške generacije. Poleg tega so sodobni avtomobili opremljeni s tehnologijo, ki jo morajo vozniki dobro obvladovati, da je njihova vožnja varna, opozarjajo na agenciji, kjer si prizadevajo, da starejše voznike seznanijo z najpogostejšimi napakami, ki jih zagrešijo v cestnem prometu in so povezane v največji meri z upadom kognitivnih sposobnosti. "Kljub številnim pridobljenim izkušnjam v cestnem prometu, številnim varno prevoženim kilometrom je pri starejših voznikih izjemno pomemben kritičen uvid v svoje aktualno zdravstveno stanje in posvetovanje s svojim osebnim zdravnikom."

Upad kognitivnih sposobnosti in prilagoditev vožnje

Mnogi zagotovo poznate izraz nedeljski vozniki. To so ponavadi tisti vozniki, ki jih le redko srečate na cesti, vozijo počasneje od ostalih, z več varnostne razdalje in občasnim kratkim zaviranjem, včasih pa tudi dalj časa traja, da se vključijo v promet. Izraz nedeljski izvira iz tega, da se običajno ob nedeljah odpeljejo na krajši ali daljši izlet, medtem ko ostale dni avto večinoma čaka v garaži. Najpogosteje so to starejši upokojenci, ki ne potrebujejo več toliko vozila za vsakodnevne zadeve, njihova sprememba vožnje pa izvira predvsem iz njihovega dojemanja lastnih sposobnosti in omejitev. Zato tudi vozijo previdneje in počasneje, kar je pohvalno. Običajno zmotijo predvsem tiste, ki so bolj nestrpni v prometu in vozijo ofenzivno, napadalno. 

Kot ugotavljajo na agenciji, se starejši vozniki ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, predvsem slabšega vida in sluha, zmanjšane motorične gibljivosti in počasnejše odzivnosti, pogosto zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. So bolj preudarni, vozijo počasneje in z večjo varnostno razdaljo.

Se pa ti vozniki soočajo predvsem s težavami pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu, ker se o varni možnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto pogosto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Vozniki v zrelih letih tudi pogosteje prevozijo rdečo luč, težave pa jim lahko povzroča tudi speljevanje, posebej v klanec, še dodajajo na agenciji.

Ključno je samozavedanje

Z leti se naše psihofizične sposobnosti zmanjšujejo, in sicer tako zaradi staranja kot tudi zaradi bolezni, ki se pogosteje in v večjem številu pojavljajo v starejšem življenjskem obdobju. Slabšanje zdravja in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih lahko vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami in se odpovejo vožnji, so pa seveda tudi takšni, ki tega ne zmorejo storiti. Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence se mnogi nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo, opozarjajo na agenciji in pozivajo svojce ali bližnje, da so pozorni na spremembe v vedenju ter starejšega imetnika vozniškega dovoljenja spodbudijo k obisku osebnega zdravnika. Prav tako starejši vozniki pogosto jemljejo tudi različna zdravila in nekatera lahko prispevajo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti.

Agencija opozarja vse sorodnike, da so pri starejših voznikih pozorni tudi oni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo. Svojci in zdravnik starejšega voznika najbolje poznajo in lahko hitro opazijo, če prihaja do sprememb v njihovem pomnjenju, vedenju ali psihofizičnem stanju nasploh. 

Kadar bližnjega ne morete prepričati, naj opusti vožnjo, se lahko povežete z njegovim osebnim zdravnikom ali s specialistom, ki ga zdravi. "Včasih na resnost in napredovano bolezen žal opozori šele nastanek prometne nesreče. Zato je ura ali dve obnovitvene oziroma kondicijske vožnje pod vodstvom strokovnjaka lahko tista, ki vozniku pokaže realne omejitve, s katerimi se že sooča zaradi bolezni," svetujejo na agenciji.

Kaj vse preverijo na zdravniškem pregledu?

Vsekakor pa o primernosti voznika za nadaljnjo vožnjo na osnovi pregleda presojajo zdravniki medicine dela, prometa in športa, kamor se morajo vsakih pet let odpraviti starejši od 70 let, če želijo podaljšati vozniški izpit. Na pregledu preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti tudi vprašalnik. Če zdravnik presodi, da je oseba še sposobna za varno vožnjo, ji izda spričevalo, lahko pa zdravnik pri pregledu določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje. 

Omejevanje pravic ali skrb za varnost?

Čeprav mnogi te preglede in razne omejitve jemljejo kot poseg v že pridobljene pravice, pa podatki vendarle kažejo, da sposobnosti varne vožnje z našo starostjo upadajo. V lanskem letu so udeleženci nad 64 leti povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, kar predstavlja 13 odstotkov od vseh prometnih nesreč. Med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje, pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa.

Po njihovih podatkih v lanskem letu beležijo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu, saj je v tej starostni skupini umrlo 27 oseb. Največ med vozniki osebnih avtomobilov (lani jih je umrlo deset, kar osem ji je bilo povzročiteljev nesreče). "Nekateri starejši vozniki kontrolnega zdravstvenega pregleda še vedno ne sprejemajo kot neke objektivne podobe svojega zdravstvenega stanja, ki zahteva tudi premislek o spremembi, ampak kot finančno obremenitev in omejitev nekdaj že pridobljenih pravic," dodajajo na agenciji.

Po nekaterih izračunih lahko voznika, ki želi podaljšati vozniško dovoljenje, tak pregled stane tudi krepko čez 100 evrov, kar je za mnoge upokojence prevelik zalogaj. Če bi obdobje med obveznimi zdravniškimi pregledi še skrajšali, pa bi bilo to še večje breme. Morda pa bi se starejši pogosteje udeleževali zdravniških pregledov, če bi bili ti cenejši oziroma bi jih država subvencionirala tistim po 80. letu? Glede na dejstvo, da naše kognitivne sposobnosti s starostjo in boleznimi pešajo, in glede na vse zgovorne številke o hudih posledicah prometnih nesreč, ki jih povzročajo starejši vozniki, bi bil tak ukrep zelo smiseln in v prid varnosti vseh prometnih udeležencev.

V pomoč številne brezplačne preventivne delavnice

Agencija za varnost prometa si prizadeva, da bi bili starejši čim dlje mobilni, ob tem pa v prometu varni, saj se zavedajo, da je predvsem zunaj urbanih naselij to pogosto edina možnost mobilnosti. Že od leta 2015 izvajajo projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, kjer izvajajo brezplačne preventivne dogodke ter usposabljanja za starejše po vsej Sloveniji. Nanje se lahko prijavi vsak starejši voznik, ki ima željo izpopolniti svoje znanje in vozniško kondicijo.