Minuli konec tedna so v UKC Ljubljana sprejeli starejši par, ki se je zastrupil s strupeno gobo. V kliničnem centru so nam potrdili, da sta pojedla panterjevo mušnico.
Zastrupitve z gobami so pogoste v poznem poletnem, predvsem pa v jesenskem času. V Sloveniji po podatkih NIJZ poznamo približno 3.000 vrst gob, med njimi je strupenih okoli 200. Strupi (toksini) v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah, imajo potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka pri uživanju strupenih gob. Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših.
Vzrok zastrupitve je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov zastrupitve.
Zastrupitve s panterjevo, rdečo ali rjavo mušnico so lahko usodne. Znaki zastrupitve s to vrsto gob se pojavijo v 30 do 60 minutah, razširijo se zenice, pospeši se srčni utrip. Prebavne motnje so lahko različno močne ali pa jih sploh ni. Znak zastrupitve so motnje v obliki vidnih halucinacij, zmedenost in nemir, ki se izmenjujejo z zaspanostjo, krči in nezavestjo.
Panterjevo mušnico lahko neizkušeni nabiralci gob po nesreči zamenjajo z bisernico, ki pa je pogojno užitna goba.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.