V resnici nihče ne verjame, da se bodo cene stanovanj v kratkem znižale. Danes stane kvadratni meter v Ljubljani, kjer je praviloma najdražje, med 1200 in 2600 evrov. Cene so popolnoma primerljive z evropskimi oziroma jih celo presegajo. Projekt države je, da se stanovanja vsaj ne dražijo. Primer: od lani se je kvadratni meter novogradnje v Ljubljani podražil za 25 odstotkov.
Jože Novak, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, je povedal, da to lahko zagotovijo samo s povečano ponudbo v primerjavi s povpraševanjem, izboljšanje kvalitete, in tukaj se država trudi, ne samo, da sama vlaga, ampak da stimulira tako občine za te najemnine kot tudi vedno bolj zasebnike, da se k tej aktivnosti pridružijo.
Več kot 80 tisoč Slovencev varčuje v nacionalni varčevalni shemi. Od teh jih bo junija naslednjega leta varčevanje končalo več kot 22 tisoč. Polovica jih bo, kot so ugotovili pri Stanovanjskem skladu, kupovala stanovanje. Od tega 60 odstotkov v Ljubljani. Izračunali so, da potrebujemo 4450 stanovanj. Država jih bo priskrbela 770.
Nevenka Fajdiga, pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada, pravi, da njihov tržni delež sicer ni zelo velik, ocenjujejo pa, da je primeren, in da se bo to odražalo tudi na samem trgu. Novak pa dodaja, da na eni strani želijo stimulirati tako zaseben kot javni sektor, da bi več vlagal v stanovanja, vlagal v neprofitna in tudi najemna, pa tudi druga stanovanja. Istočasno pa se zavedajo, da je v Sloveniji prek 10 do 20 odstotkov stanovanj neizkoriščenih, nezasedenih.
Slovenska posebnost, ki stanovanjsko problematiko poslabšuje, so tudi najemna stanovanja. Stanovanja, ki jih skorajda ni oziroma jih je le 8 odstotkov. V državi je od 8 do 10 tisoč neprofitnih najemnih stanovanj premalo. Kako do njih? S tem naj bi se po novem še bolj ukvarjale občine. Več reda naj bi bilo v naslednjih letih tudi s plačilom najemnin v neprofitnih stanovanjih. Tisti, ki bodo po mnenju občine lahko, bodo plačevali občutno več kot do zdaj. Jože Novak je povedal, da medtem ko za socialno šibke sloje nov zakon predvideva, da se bodo lahko bistveno bolj subvencionirali s strani občin, celo do 80 odstotkov najemnin bodo lahko pokrivali tisti, ki imajo najmanjše dohodke.
Še en ukrep, ki naj bi pomagal ukrotiti cene stanovanj. Ta mesec naj bi dokončali novi davčni zakon o nepremičninah. Milojka Kolar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, pojasnjuje, da gre predvsem za bolj enakopravno obravnavanje davčnih zavezancev in poenotenje celotnega sistema obdavčitve z nepremičninami glede na sedanji sistem nadomestila in davka na nepremičnine. Zavezanci naj bi bili tako pravne kot tudi fizične osebe.
Obljuba države - novi davek na nepremičnine naj ne bi bil višji od zdajšnjega nadomestila. Davčna stopnja za stanovanja, ki so jo napovedali na posvetu nepremičninarjev ta teden, naj bi bila od 0,04 do 0,08 odstotka ocenjene posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Odvisno pač od občine in lokacije stanovanja. Torej boste za stanovanje, vredno 20 milijonov tolarjev, plačali toliko kot doslej.
Kolarjeva še pravi, da bo razlika v tem, da tiste nepremičnine, ki sedaj niso obremenjene, od katerih se zaradi bodisi pomanjkljivih evidenc ne plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bodo sedaj zajeta v sistem obdavčitve davka na nepremičnine. Kar pomeni, da bodo, ali pa so že, zelo natančno prečesali Slovenijo, preverjajo tudi iz zraka. Da jim seveda nepremičnine in davek zanje ne bi ušli. Davčnih oprostitev bo namreč kar se da malo.
