Stanovanjska problematika, neredna zaposlitev, prekarnost, izgorelost

Na mladih stoji svet. Poved, ki jo pogosto slišimo iz ust državnih veljakov, a zveni klišejsko. Čeprav slovenska mladina in njeni starši nenehno opozarjajo, da bi država morala mladim nameniti več pozornosti, jim bolj prisluhniti, predvsem pa razrahljati birokratske vozle, ki otežujejo njihovo zaposlitev in osamosvojitev, pa se zdi, da so še vedno svetlobna leta daleč, preden jih bo kdo slišal. "Mladi smo pahnjeni v igre lakote, kjer drug z drugim tekmujemo za kratkotrajne zaposlitve in precenjena stanovanja. Razumeli smo, da smo morali vsi v duhu solidarnosti nositi bremena gospodarske krize, ne moremo pa razumeti, zakaj smo danes mladi izključeni iz žetve sadov gospodarskega preboja," je opozoril predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl. Meni namreč, da so mladi velikokrat le figure na igralni površini, kjer jih lokalni, državni in evropski odločevalci premikajo sem in tja.

Mladinski svet se je danes v parku Zvezda v centru Ljubljane ravno zato, da bi z igro Kače in lestve opozoril na težave, ki se pojavljajo ob osamosvajanju mladih. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak. Strinja se, da veliko problemov ostaja, a da se je na nekaterih področjih vendarle premaknilo. "Ne pozabimo, kakšna je bila situacija par let nazaj. Leta 2013 je bilo več kot 30.000 brezposelnih mladih, danes jih je 13.000, a še vedno preveč," je dejala. Ključno se ji zdi, da se mladi čim prej po koncu izobraževanja zaposlijo in tako osamosvojijo, izkoristijo svoje potenciale ter si ustvarijo družino.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so veseli, da se povečuje tudi delež štipendij, ki jih podeljuje ministrstvo. Ob tem je ministrica opozorila, da naj dijaki in študenti pazijo na roke, trenutno so aktualni razpisi za državne in Zoisove štipendije ter za deficitarne poklice. Spomnila je, da so lani podelili okoli 55.000 štipendij, za kar so namenili več kot 83 milijonov evrov.

Kot zelo pomemben korak na poti večje spodbude mladih za osamosvajanje ministrica vidi v državni štipendiji, ki bi jo uveljavili kot individualno pravico, neodvisno od družinskega položaja. Ministrica si želi, da bi naslednja vlada to uresničila.

Kampl pa je opozoril, da si ne smemo zatiskati oči. Velike ovire, ki jim pogosto prekrižajo poskuse osamosvajanja so namreč še vedno stanovanjska problematika, neredne oblike zaposlitve, prekarnost, izgorelost, kreditni krč …

Mladinskemu svetu se je v parku Zvezda pridružil tudi zavod Nefiks, ki v sodelovanju z uradom vlade za komuniciranje organizira projekt S smehom nad prekarno delo. Za glavni način komunikacije so si izbrali Stand-up, saj ga vidijo kot način, kako na veliko bolj sproščen način mladim predstaviti zelo resno temo prekarnega dela.

V Sindikatu Mladi plus se ob mednarodnem dnevu mladih pridružujejo pozivom za zagotavljanje varnega okolja za mlade na vseh ravneh in v vseh okoljih, tako fizičnih kot spletnih. Tudi oni trdijo, da je še vedno preveč mladih brez služb, celo tistih, ki so visoko izobraženi. Ne samo, da to pomeni, da so finančno nesamostojnosti, ampak tudi, da se težje osamosvojijo od staršev, si ustvarijo lastno družino in težje napredujejo na osebnem ter poklicnem področju, so opozorili v sindikatu.

Brezposelnost ima po njihovem mnenju tudi izjemno negativen vpliv na socialno vključenost oziroma izključenost mladih, na njihovo samopodobo in mentalno zdravje.

Raziskava o položaju mladih na trgu dela, ki so jo letos izvedli v sindikatu, je pokazala, da skoraj polovica mladih – kar 47 odstotkov ne ve, do kdaj lahko na zavodu za zaposlovanje uveljavljajo pravice kot mladi, tretjina pa jih je v času, ko so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, delala prek drugih oblik dela.

Kar tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, ni vedela, da so upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če so bili v zadnjem letu zaposleni devet mesecev. Prav tako tretjina ni vedela, kaj se zgodi z denarnim nadomestilom za primer brezposelnosti, če so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in v času prejemanja nadomestila delajo prek avtorske ali podjemne pogodbe.

27 odstotkov vprašanih je že doživelo diskriminacijo na delovnem mestu, 73 odstotkov jih je zasledilo oglas, v katerem je bila jasna preferenca spola. Obenem je 21 odstotkov sodelujočih navedlo, da so jih na razgovoru za službo vprašali o načrtovanju družine, desetini vprašanih je delodajalec izjavil, da od njih pričakuje, da ne bodo imeli otroka.

Neprimernih opazk na delovnem mestu je bilo deležnih 54 odstotkov mladih, 39 odstotkov jih je doživelo spolno diskriminacijo.

Prav tako je raziskava pokazala, da 32 odstotkov vprašanih opravlja neplačano delo. Kar 87 odstotkov bi jih bilo pripravljeno delati tudi na področju, za katerega se niso šolali, 80 odstotkov jih je pripravljenih delati na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo sami, 47 odstotkov pa bi jih bilo pripravljenih odpreti tudi lasten s. p., da bi dobili delo.

Dejansko je 55 odstotkov vprašanih tudi delalo na področju, za katerega se niso izšolali, 42 odstotkov pa jih dela na delovnem mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo, kot jo imajo sami.

V sindikatu Mladi plus so raziskavo opravili v dveh delih, in sicer od 5. decembra 2017 do 20. februarja 2018 ter od 8. februarja do 29. marca letos. V prvem delu je sodelovalo 354 mladih, v drugem delu pa 255 mladih, piše v njihovem poročilu.