'Stadion bo ikona Slovenije'

Člani koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) očitajo, da je v nekaj mesecih spremenil stališče in maja letos izdal soglasje, ki je bilo v nasprotju s skoraj vsemi pogoji – odobril je namreč projekt, v katerem je Plečnikov stadion skrčen na raven arheološkega eksponata. Stanovalci kljub temu upajo, da bo investitor nov projekt pripravil v skladu z veljavnimi projektnimi pogoji in bo centralni stadion za Bežigradom enkraten v Evropi ter zgleden primer prenove kulturnega spomenika v okviru javno-zasebnega partnerstva.

V. d. direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Robert Peskar je že oktobra dejal, da po njihovih izkušnjah pravna zaščita kulturne dediščine v večini primerov pomeni preprečitev nedovoljenih posegov in regulira izvedbo obnovitvenih del. "V nekaterih primerih pa pomeni le osnovo za počasno odmiranje kulturne dediščine."

Peskar pravi, da je vsak projekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, v fazi usklajevanj pred izdajo le-tega sporen, pogosto zaradi zakonskih določil, včasih pa iz osebnih razlogov sogovornikov. ZVKDS je bil v primeru idejnega projekta obnove stadiona po njegovih besedah med prvimi, ki je začel usklajevanja z investitorjem, zato je jasno, da bodo tisti, ki bodo prišli na vrsto za njim, našli verjetno še kakšen kočljiv moment, s katerim se ne bodo strinjali in bodo iskali različne pravne ter druge poti, da ga odpravijo. To se je po njegovih besedah zgodilo tudi v primeru stadiona, saj se okoliški prebivalci bojijo, da bo kvaliteta njihovega življenja z izvedbo projekta slabša in skušajo to po pravni poti preprečiti.

"Seveda smo si na ZVKDS želeli, da bi bil celoten objekt konserviran in restavriran po strogih strokovnih načelih in da bi celoten kompleks obsegal le tisto, kar je Plečnik zgradil in da bi opravljal svojo prvotno funkcijo oziroma da bi bil namenjen zgolj rekreaciji Ljubljančanov, vendar je žal to danes skorajda enako želji, da bi v svetu ne bilo več vojn, lakote in revščine," je pojasnil Peskar.

Elementi stadiona za Bežigradom, ki bi jih bilo po merilih spomeniškovarstvene stroke dosledno treba  zaščititi, so po njegovem mnenju osnovna oblika stadiona, velika tribuna na zahodu, arkadno poslopje na vzhodu, steber z vetrnico in večji del zidu, pri čemer pa je možno slednjega po potrebi rekonstruirati z v večji meri originalnim materialom – opeko in kamnom – ter betonskimi elementi, ki bi bili izdelani po enaki tehnologiji kot original, kar velja tudi za oba mala paviljona na južni in severni strani.