Šrotova žena o prevzemih

Anica Šrot Aužner, žena prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, je maja 2005 spisala diplomsko nalogo z naslovom Prevzemi in kapitalske povezave Pivovarne Laško. V predgovoru ugotavlja, da se je s samostojno Slovenijo leta 1991 omogočilo tržno gospodarstvo. ''Dan je bil okvir za pretvorbo družbene lastnine v zasebno in za preoblikovanje družbenih v kapitalska podjetja tržnega gospodarstva,'' navaja. Šrot Aužnerjeva ugotavlja, da smo v Sloveniji ustanovili borzo vrednostnih papirjev, Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Urad za varstvo konkurence, skratka inštitucije, ki omogočajo delovanje kapitalističnega tržnega gospodarstva. ''Sprejeli smo tudi Zakon o prevzemih, ki je uzakonil postopek in pravila prevzemanja,'' je zapisala. Ocenjuje, da je proces privatizacije najintenzivneje tekel v letih 1995 in 1996, in meni, da so bili začetki ''nerodni'' in polni ''stranpoti''. Poudarja, da ''čeprav je dosti ljudi prepričanih, da model privatizacije ni bil najboljši in najpravičnejši, vendarle ni povzročil večjih pretresov in tudi ne tako velikih socialnih razlik''.

Šrot Aužnerjeva opisuje, da mora biti namera o prevzemu znana vsem, ne le ''insiderjem''. Zakon o prevzemih določa, da ''mora morebitni prevzemnik o svoji nameri nemudoma obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki je pristojna za nadzor nad potekom javne ponudbe, poleg tega pa mora obvestiti tudi organ, pristojen za varstvo konkurence, ter upravo ciljne družbe''. Ponudbo za odkup delnic mora dati tudi oseba, ki je sicer že uspešno izpeljala ponudbo za odkup delnic in je pridobila manj kot 45 odstotkov vrednostnih papirjev, če pridobiva dodatnih pet odstotkov vrednostnih papirjev, torej 50 odstotkov, ugotavlja Šrot Aužnerjeva, ki sicer precej površno govori tudi o sankcijah v primeru kršitve.

Pivovarska vojna – zgodba se je obrnila

Prva dama Pivovarne Laško se sicer drži togega gospodarskega jezika, na trenutke pa zaide v leposlovje: ''Pivovarna Laško se lahko pohvali s 180-letno tradicijo in slovitim pivom bogatega okusa, ki se kiti s ponosno zlatorogovo glavo.'' Opisuje začetke, vzpone in padce, tudi stečaj, pa leto 1924, ko je Pivovarna Laško zvarila zadnje pivo. ''Ljubljanski Union je skrivaj pokupil večino delnic Pivovarne Laško in opustil proizvodnjo.'' Laščani pa se niso dali, leta 1938 so odprli pivovarno v Laškem, ki je med drugo svetovno vojno klonila pod bombami. Obnovili so jo, proizvodnja je znova stekla leta 1946, ko se je rodila znamka Zlatorog, ki živi še danes. Pivovarna Laško je šla od takrat samo še navzgor, med vzpenjanjem ji je uspel tudi ''sovražni prevzem'' Pivovarne Union.

Šrotova žena Pivovarno Laško opisuje kot eno od vodilnih družb v Sloveniji, ki je svojo rast zagotavljala s prevzemanjem drugih družb. ''Pri različnih projektih se je posluževala različnih metod, ki jih dovoljuje zakonodaja. Pri prevzemu svojega konkurenta Pivovarne Union so ji nekateri očitali nelegalno ravnanje. Malo manj pristranski pa ocenjujejo, da je v polni meri izkoristila določila Zakona o prevzemih in je kvečjemu hodila po robu.''

Vpliv Dela na javno mnenje

Pivovarna Laško je večinski lastnik tudi v časopisnem in založniškem podjetju Delo. ''Nepomemben pri nakupu skoraj 25-odstotnega deleža Dela tudi ni vpliv, ki ga ima časopisna hiša na oblikovanje javnega mnenja in s tem na politiko,'' ugotavlja Šrotova žena. Pivovarna Laško je naložbo v Delu sicer opredelila kot strateško. Pred nedavnim je z mesta odgovornega urednika odšel Janez Markeš, ki naj bi odšel zaradi vmešavanja lastnikov v uredniško politiko. Po njegovih besedah je Šrot 8. maja zahteval, naj podprejo Boruta Pahorja in rušijo zdajšnjega premierja Janeza Janšo. Po Markešu je odšel tudi Stojan Zdolšek, član nadzornega sveta Dela, ki naj bi na majskem sestanku odločno protestiral.