'Šrot in Bavčar bogatela na račun prejšnjih vlad'

Poslanska skupina največje koalicijske stranke SDS je zahtevala sklic izredne seje državnega zbora v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveniji v posameznih podjetjih. Kot je pojasnil poslanec SDS Branko Grims je razlog za sklic izredne seje v predlogu sklepov, ki bi vladi naložili pripravo celovitega poročila o stanju in državnemu zboru predlagali sprejem zakonodaje, ki bi takšna 'koruptivna' dejanja v bodoče preprečila.

Poslanci SDS so predlagali osem sklepov, o katerih naj bi poslanci na izredni seji DZ odločali. Med drugim, da naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala, vlada naj prek pristojnih institucij ugotovi, na kakšen način so posamezniki v Pivovarni Laško in Istrabenzu prišli do premoženja, Banka Slovenije naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank pri prevzemih večinskega deleža v družbah Pivovarna Laško in Istrabenz.

Poleg tega naj bi vlada preučila tudi vprašanje zakonitosti postopkov ugotovljene koncentracije kapitala ter s tem povezane koncentracije vpliva na medije. V SDS predlagajo tudi sklep, da državni zbor ugotavlja, da je očitno ogrožena ustavna pravica državljanov in državljank do celovite in objektivne informiranosti zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije.

'Navidezni boj proti gospodarskemu kriminalu'

Grims je dejal, da so se "stranpoti slovenske tranzicije v minulih mandatih prekrivale z vzpostavljanjem nedelujočih institucij, namenjenih finančnemu nadzoru, ter ustvarjanju navideznega boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji". V vodstva navidez neodvisnih institucij so tako "postavljali ljudi po politični lojalnosti, kar je povzročilo njihovo nedejavnost in neuspešnost". Opozoril je, da sta imela tako Anton Rop kot Milan M. Cvikl v času lastninjenja pomembno vlogo. Omenil je tudi Forum 21, prek katerega naj bi se jasno pokazali izidi tranzicije, "saj so prav v prvih vrstah sedeli številni lastniki velikega kapitala oziroma managerji, ki so do položaja prišli v obdobju slovenske tranzicije".

Grims je dejal, da so podatki nepravilnega lastninjenja v času tranzicije prišli na dan po letu 2004, po kadrovskih zamenjavah. Ti podatki so bili prej domnevno neobstoječi, izgubljeni, ali pa jih ni bilo, je dejal in dodal, da se je učinkovito delovanje nekaterih institucij pravne države začelo šele z zamenjavo politično nastavljenih oseb. Do bistvenih razkritij o omenjenih stranpoteh tranzicije pa naj bi prišlo tik pred in v obdobju predsedovanju Slovenije EU. Tako se je izkazalo tudi s podjetjem Kolonel, pravi Grims. to podjetje je bilo že pred dvema letoma prodano podjetju Atkima Prima, ki je v lasti zakoncev Šrot. Po podatkih, ki jih je navedel Grims, naj bi slednja namreč upravljala z večm kot 1,5 milijarde evrov vrednim premoženjem. Pri tem je Grims navedel tudi podobno zgodbo glede lastništva Igorja Bavčarja, ki naj bi preko podjetja FB Investicije obvladoval približno četrtino Istrabenza.

Soočenje Janše in Starina Kosmove

V poslanski skupini LDS pozdravljajo zahtevo SDS, upajo pa, da razprava ne bo selektivna, ampak da bi se dotaknila dejavnosti tistih ljudi, ki so odgovorni za delovanje institucij sistema. Kot je povedal vodja poslanskega kluba LDS Jožef Školč, si želijo, da bi na tej seji nastopil tudi premier Janez Janša in povedal, o čem so se pogovarjali v njegovem kabinetu, kateri posli so se tam sklepali, kaj je s prodajo Mercatorja ter kaj je z začetkom vplivanja na časopisno hišo Delo.

Na tej seji pa bi v poslanskem klubu LDS želeli tudi soočiti premiera z bivšo sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo Andrijano Starino Kosem. Po mnenju LDS bi se razprave moral udeležiti tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je po mnenju Školča odgovoren za delovanje institucij in urada, ki morajo spremljati procese koncentracije kapitala.

Medtem pa poslanska skupina Zares predlaga, da se na sejo matičnega delovnega telesa povabi tudi ključne akterje najodmevnejših spornih prodaj državnega premoženja, kot je na primer Mercator. Tudi v Zares se zavzemajo za to, da bi na sejo povabili Andrijano Starino Kosem, pa tudi trenutno najbolj razvpitega gospodarstvenika Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Kosmova in Šrot bi lahko po mnenju vodje poslanske skupine Zares Mateja Lahovnika natančneje pojasnila ozadje in cilje prodaje državnih lastniških deležev v Mercatorju in načine političnega prevzemanja nekaterih medijev. V zgodbi o koncentraciji kapitala v Sloveniji pa ima svojo vlogo tudi Istrabenz. Zato bi po mnenju Zares na sejo morali povabiti generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, ki je obenem tudi član nadzornega sveta Istrabenza.

Tudi v SLS podpirajo izredno sejo o koncentraciji kapitala in medijskega lastništva. V stranki želijo, da do seje pride čim prej in da se nanjo povabi tudi vse ključne akterje najbolj aktualnih primerov prodaj državnega deleža v gospodarstvu, so sporočili iz SLS. "V interesu javnosti in gospodarstva je, da se ta in drugi primeri čim prej raziščejo, v interesu demokracije v Sloveniji pa, da o morebitnih nepravilnostih oz. nezakonitostih odločajo ustrezni pravosodni organi, katerim mora biti zagotovljeno od izvršilne ali zakonodajne oblasti neodvisno delovanje," pravijo v SLS.