V drugi polovici maja in v začetku junija srne kotijo mladiče, večinoma na travnikih. Dokler jim še niso sposobni slediti, jih odložijo v visoko travo ali v drugo kritje, same pa medtem iščejo hrano in se vrnejo le za dojenje. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo.
S tem nevede povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več, opozarjajo v Lovski družini Tržič. Čeprav mladiček morda deluje izgubljeno in nebogljeno, je pomembno zavedanje, da je njegova mama nekje v bližini, da se ga ne dotikamo in ga ne vzamemo domov.

Pse na povodce
Pomembno je tudi, da so naši štirinožni spremljevalci, kadar se z njimi odpravimo na sprehod v gozd, na povodcu. Srnini mladiči potrebujejo mir, da odrastejo. Vsakršno pasje podenje, četudi se običajno ne konča z ulovom, za gozdne prebivalce pomeni nepotrebno trošenje energije.
Lani skoraj 600 srn končalo pod kosilnicami
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. V lanskem letu so na celotnem območju Slovenije zabeležili 589 srn, ki so poginile med košnjo, štiri od tega na območju Lovske družine Tržič. Kolikšno je dejansko število takšnih dogodkov, ki jih ljudje ne prijavijo, seveda ni znano.
Kot svetuje Robert Kralj, čuvaj Lovske družine Tržič, pokose srn lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil, nataknjena na nekajmetrsko palico).
Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika.
Če med pokošeno travo zaide del živalskega tkiva pokošene živali, lahko govedo, ki zaužije takšno krmo, tudi pogine.
Če se vam zgodi, da pokosite ali najdete poginulega mladiča, o tem obvestite lovsko družino, ki bo zabeležila izgubo in žival odštela od določenega letnega načrta odvzema iz lovišča. "Cilj je zagotoviti ohranjanje vseh vrst divjadi v naravi primerni številčnosti in ohranjati naravo takšno, da divjadi omogoča čim boljše življenjske razmere. Sodelujmo," še poziva Kralj.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.