Denarja za izgradnjo skoraj nedelujočega letališča nam ne bo treba vračati

V skladu z evropsko uredbo projekt ohrani prispevek iz evropskih skladov, če v petih letih od zaključka ni bistvenih sprememb, ki vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja, ali pa takšnih sprememb, ki bi podjetju oziroma javni organizaciji podelile neupravičeno prednost in so posledica spremenjene narave lastništva dela infrastrukture ali prenehanja proizvodne dejavnosti.

V primeru Letališča Edvarda Rusjana Maribor to pomeni, da je moralo letališče obratovati vsaj do 11. novembra letos, sicer bi po oceni ministrstva Evropska komisija lahko zahtevala vračilo evropskih sredstev. Ker je bilo kljub zelo majhnemu letalskemu prometu obratovanje letališča zagotovljeno, se je država po oceni pristojnega ministrstva izognila vračilu 10,54 milijona evrov.

Kot so pojasnili, je imela država od prekinitve najemne pogodbe s kitajskimi vlagatelji in začasni dodelitvi upravljanja državni družbi DRI od julija 2019 za 3,15 milijona evrov stroškov, od tega 713.000 evrov v letu 2019, lani 1,49 milijona evrov, do konca septembra letos pa 950.000 evrov. Del teh so pokrili s prihodki letališča, ki so skupaj v tem obdobju znašali 870.000 evrov.

Še vedno pa ni znano, kakšna usoda čaka letališče, zdaj ko se je država znebila grožnje z vračanjem denarja. Na ministrstvu načrtujejo pridobitev novega dolgoročnega upravljavca, zato so že marca lani izvedli predhodni javni poziv promotorjem, s katerim so ugotovili, da zanimanje obstaja.

Kot so dodali, trenutno še pripravljajo koncesijski akt z ustreznimi prilogami s področja javnih financ. Predlog dokumenta je s prilogami pripravljen za medresorsko usklajevanje, po potrditvi vlade pa bo mogoče izvesti postopke za izbor upravljavca. Čeprav po neuradnih informacijah na DRI nad tem, da bi še naprej upravljali z letališčem, niso najbolj navdušeni, na ministrstvu načrtujejo prav to, da bodo do izbora dolgoročnega upravljavca podaljšali omenjeno začasno rešitev.

Še vedno tečejo postopki za spremembo državnega prostorskega načrta na območju letališča, s katerim načrtujejo podaljšanje letališke steze. Stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave študije variant so v redakcijskem usklajevanju med okoljskim in infrastrukturnim ministrstvom. Pripravo uredbe o državnem prostorskem načrtu je pričakovati konec leta 2022.

Medtem z družbama Aerodrom Maribor in Aerodrom nepremičnine, ki sta v lasti nekdanjih kitajskih vlagateljev, še vedno tečejo štirje pravdni postopki. Država je namreč lani proti njima vložila tožbi, eno zaradi neizpolnitve obveznosti po najemni pogodbi, drugo pa za zavarovanje terjatve zaradi oddelitve družbe Aerodrom nepremične iz družbe Aerodrom Maribor. Postopek je v teku, narok za glavno obravnavo je razpisan v novembru 2021.

Po drugi strani pa so Kitajci proti državi vložili tožbi za izbris vknjižbe služnostnih pravic v zemljiški knjigi, ki jih ima na tem območju slednja. Tudi v tej zadevi je narok predviden za november. Hkrati so na ljubljansko sodišče vložili tožbo za plačilo odškodnine, s katero zahtevajo vračilo plačanih najemnin ter domnevno izgubljeni dobiček.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na nedavni razglasitvi naj podjetij v Podravju v Mariboru povedal, da resnih investitorjev vlaganje v to območje brez spremembe državnega prostorskega načrta ne zanima. Govoril je z različnimi logističnimi podjetji, ki v Sloveniji že vlagajo, in prepričan je, da obstaja potencial predvsem za razvoj logistike.

"Glede na to, da na tem območju že stoji Magnin obrat, postavitev logističnega centra ne bi pomenila nič slabega za okolje," je prepričan Vrtovec in ob tem spomnil, da je vlada potrdila idejne zasnove glede "smart huba", zato se bodo takoj, ko najdejo primernega upravljavca, lotili iskanja investitorja v logistično dejavnost.

Manj prepričan je minister v razcvet potniškega prometa, saj so preblizu druga letališča, da bi privabili nizkocenovne prevoznike brez izdatnega subvencioniranja njihovih letov.