Prihod predsednikov
Letala s predsedniki so dopoldne pristala na brniškem letališču. Državniki so na letališče prihajali izmenično, na dveh različnih lokacijah.
Prvi je na brniško letališče deset minut čez deveto prispel bolgarski predsednik Georgi Parvanov, za njim pa se je v razmaku približno desetih minut zvrstilo še ostalih enajst državnikov. Okoli enajste ure je na Brniku pristalo še zadnje predsedniško letalo z ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo, ki se je s svojo delegacijo v strnjeni koloni odpravil proti Bledu.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je iz Zagreba z avtomobilom prispel neposredno na Bled, predsedujoči predsedstvu BiH Beriz Belkić je v Slovenijo prispel v četrtek, nemški predsednik Johannes Rau pa je na uradni obisk v Slovenijo prišel že v sredo.
Kolege je na Bledu sprejel slovenski predsednik in gostitelj Milan Kučan. Čas po nastanitvi v hotelu Toplice so predsedniki izkoristili za osemnajst dvostranskih srečanj, pred odhodom na Brdo pri Kranju pa so imeli še ločena kosila.
Kučan na dvostranskih srečanjih
Predsednik Kučan se je danes sestal z avstrijskim kolegom Thomasom Klestilom, predsednikom predsedstva BiH Berizom Belkićem, češkim predsednikom Vaclavom Havlom, predsednikom Slovaške Rudolfom Schustrom in italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem.
Kučan je na srečanju s Ciampijem, ki je zatem zaradi obveznosti ob italijanskem državnem prazniku odpotoval v domovino, dejal, da so odnosi med državama dobri, čeprav občasno prihaja do motenj, ki povzročajo nelagodje. "V vseh teh 50 letih še nismo izživeli preteklosti. Prav je, da je ne pozabimo, vendar v skrbi za mir in bolj prijazno prihodnost," je dejal. Kučan je ponovil tudi pobudo z rimskega srečanja pred dvema letoma, da bi se predsednika na nekaterih simbolnih krajih skupaj poklonila žrtvam nasilja iz II. svetovne vojne in predvojnih let.
Belkić se je Kučanu posebej zahvalil za povabilo v srednjeevropsko multilateralo, katere se BiH letos udeležuje prvič. Gost je izrazil zadovoljstvo glede gospodarskega sodelovanja med državama, kjer pa moti trgovinsko neravnotežje v prid Slovenije. Belkić meni, da bi bilo to potrebno reševati s skupnimi vlaganji, večjim izvozom blaga iz BiH v Slovenijo in s tesnejšim sodelovanjem med gospodarskima zbornicama.
Predsednik predsedstva BiH se je Sloveniji zahvalil tudi za njeno delovanje v okviru Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min. Beseda je tekla tudi o vizni politiki in režimu schengenske meje. "Želimo izkoristiti priložnost, da predsednikom držav Srednje Evrope jasno pokažemo, da je BiH del Evrope ter da ima Srednja Evropa obveznost BiH in celotno JV Evropo obravnati kot del Evrope," je prepričan Belkić.
Slovaški predsednik Rudolf Schuster je Mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga vodi Slovenija, izročil stroj za razminiranje. Stroj je ob navzočnosti ostalih 15 predsednikov na Bledu prevzel direktor ITF Jernej Cimperšek.
Glavna tema pogovorov med Havlom in Kučanom je bila širitev Evropske unije in zveze Nato, tudi v luči nedavnega srečanja predsednikov ZDA in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina, ter podpisa Rimske deklaracije o ustanovitvi sveta zveza Nato-Rusija. Predsednika sta izmenjala tudi mnenja glede priprav na vrh zavezništva v Pragi, ki je po oceni predsednika Havla zgodovinskega pomena. Češki predsednik verjame, da bo v članstvo povabljena tudi Slovenija.
Predsednik Kučan je tudi srečanje z avstrijskim predsednikom Klestilom izkoristil za izmenjavo mnenj o pomenu, ki ga bo imel sporazum zveze Nato z Rusijo za evropsko varnostno arhitekturo in za aktivno vlogo Evrope pri usmerjanju globalnih procesov v soodvisnem svetu. Avstrijskega predsednika je seznanil tudi s potekom javne razprave v Sloveniji v zvezi z včlanjevanjem v zavezništvo. Takšne razprave po njegovi oceni v tej meri doslej ni imela še nobena druga kandidatka za članstvo. Predsednik Klestil je izrazil interes Avstrije, da bi Slovenija z moderno cesto in železnico omogočila povezavo Avstrije s Hrvaško. Kučan pa je zagotovil, da bo to slovenska prednostna naloga, čim bo končana gradnja slovenskega cestnega križa.
Odpoved dvostranskega srečanja s hrvaškim predsednikom Mesićem pa je povzročila nekaj slabe volje hrvaških predstavnikov. V uradu slovenskega predsednika so pojasnili, da se bo Kučan sestal z vsemi visokimi gosti, tudi z Mesićem. Kučan pa je ob zapletu s srečanjem dejal, da se je z Mesićem že pogovarjal in se še bo, hrvaški mediji pa so objavili informacijo, ki je sam ni poznal. Pri občutljivih mednarodnih odnosih po Kučanovih besedah ne gre zavajati javnosti. Na vprašanje, ali so odnosi med Slovenijo in Hrvaško res na najnižji ravni doslej, kot je slišati iz nekaterih virov, pa je Kučan odvrnil, da po njegovem mnenju to ni tako.
Predsedniki na plenarnem zasedanju
Milan Kučan je 15 predsednikov uradno sprejel z vojaškimi častmi na Brdu pri Kranju, nato pa se je pričelo plenarno zasedanje. Glavne teme letošnjega srečanja so vloga Srednje Evrope v združujoči se Evropi, dosežki tranzicijskih procesov v srednjeevropskih državah in evropska prihodnost.
Skupno spoznanje predsednikov je bilo, da je združena Evropa njihova skupna usoda ter da je pripadanje Srednji Evropi legitimacija zavesti, da se združena Evropa uresniči, ne samo kot politični in gospodarski, ampak tudi kot kulturni in etični projekt, je po plenarnem zasedanju dejal Kučan.
Razprava je po Kučanovih besedah tekla v zelo živahnem dialogu, kar je razumljivo, saj udeleženci prihajajo iz držav, ki so v zelo različni razdalji do evropskih integracij. Predsedniki so bili mnenja, da je do srečanja prišlo v zelo pomembnem času za Evropo. Sedaj se namreč sprejemajo odločitve o širitvi Evropske unije in zveze Nato in o tem, ali bodo začele padati posledice nekdanjih delitev. To bi bilo zelo pomembno za integriranje Evrope in seveda tudi za premagovanje bremen v tistih državah, ki so bile v preteklosti najdlje oddaljene od tega, kar se je dogajalo na zahodu Evrope.
Po besedah slovenskega predsednika je bilo govora tudi o tem, da ne bi smeli dopustiti, da se izkorišča preteklost in da se poskuša spreminjati to, kar se je v preteklosti zgodilo. Treba se je spominjati, ampak naša dolžnost je, da se ukvarjamo s sedanjostjo, obenem pa skrbimo za to, kaj bomo iz preteklosti storili za prihodnost, je poudaril Kučan.
