''Sreča ali božja milost. Ne vem, nekaj je. Očitno še nisem bil izbran za … konec,'' je povedal Andrej Aplinc, 40-letni slovenski pomorec, ki dela na ladjah po vsem svetu, zaradi službe pa večkrat leti dolge relacije. Če ne bi odšel prej, bi zagotovo umrl v strmoglavljenju aibusa A330 nad Atlantikom. Na nesrečno letalo se ni vkrcal, ker je zaprosil za sedež, na katerem bi imel več prostora za noge. Ker na njegovem prvotnem letu ni bilo več tovrstnih sedežev, so mu predlagali, naj odleti prej. Na srečo se je strinjal. ''Hvala temu, ki je bil tako prijazen, da je pregledal kapacitete prvega leta.''
Tako je letališče v Riu de Janeirju. ''Prvič se mi je zgodilo, da na letalu nisem mogel spati. Sam pri sebi sem si govoril, 'pa kaj je to en hudič'.'' Takrat ni slutil, da se je zgodila katastrofa. Medtem ko je svet z grozo spremljal izginotje letala nad Atlantikom, je mirno potoval proti domu. Po 12 urah je srečno pristal v Sloveniji. ''Ko sem pristal na Brniku, sem vklopil mobilni telefon. Poklical me je kolega, ki je vedel, da bi moral biti na tem letalu. Vprašal me je, kako da sem doma. Takrat sem rekel, 'pa kaj je narobe'. Vprašal me je, 'pa kaj ti ne veš, da je letalo padlo dol'.''
Andrej Aplinc je v Braziliji za seboj pustil sodelavca, Hrvata in Filipinca, s katerima je delal na ladji. ''Tako kot sem vesel zase, mi je žal za njiju,'' je pretresen. Strah pa mu ni prišel do živega. Konec junija spet potuje. Spet v Brazilijo in spet z letalom.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.