Zelena luč za še eno novo dajatev

Odbor za finance je podprl predlog zakona o davku od srečk, s katerim želi vlada zagotoviti dodatne proračunske prilive. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar bo davek na letni ravni prinesel 17 milijonov evrov, v letošnjem letu pa naj bi se v proračun nateklo sedem milijonov evrov.

Po predlogu bi plačevali 10 odstotkov davka od prodajne cene srečk klasičnih iger na srečo (loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta). Oproščene bodo srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v Sloveniji.

Predlog je dobil podporo kljub opozorilom, da bodo prihodki upadli in da bo to vplivalo na financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Darja Vidic je v imenu Loterije Slovenije in Športne loterije tako povedala, da se povprečno vplačilo po posameznem računu znižuje, dodaten davek pa da bi pomenil drastičen upad prometa. Igre na srečo so že zdaj močno obdavčene, npr. loto ali športne stave ob seštevku vseh dajatev okoli 70-odstotno, spletne igre tudi 90-odstotno, je povedala.

Pri športnih stavah večina igralcev izhaja iz sloja prebivalstva, ki ga je kriza najbolj prizadela, je ocenila Vidičeva, in stavijo na nizko kvoto. Ob stavi pri nizki kvoti (pod 1 : 1,10) bi igralec tudi ob dobljeni stavi dobil manj, kot je plačal za srečko. Zato meni, da se bodo manj odločali za igranje športnih stav v Sloveniji. Podobna posledica bi bila pri igri Eurojackpot, kjer sodeluje 29 držav in kjer osnovno vplačilo znaša dva evra. V Sloveniji bi znašalo 2,20 evra, zato bi se po besedah Vidičeve vsi odločili za igranje v tujini oz. prek spleta.

Državljanska lista bi izvzela športne stave

Odbor je zavrnil predlog koalicijske DL, da bi izvzeli športne stave, zato DL zakona ne podpira.

Kot je opozoril poslanec DL Marko Pavlišič, je davek na področju športnih stav pri nizkih kvotah nesmiseln, pomeni pa tudi odganjanje igralcev, saj bodo ti stavili v tujini.

V PS po besedah Aleksandre Osterman ne morejo pristati, da zaradi polnjenja državnega proračuna "stradajo" fundacije, društva, humanitarne organizacije, zato so želeli, da se učinek uvedbe davka skrbno preveri. Navedla je teoretske izračune, da dvig cene za deset odstotkov pomeni sedemodstotni upad količin, in ocenila, da je v času krize in recesije povpraševanje po igrah na srečo večje. Te ocene in dejstvo, da bodo obdavčitve oproščene srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije, so poslance PS prepričali, da bodo predlog podprli.

V SLS bi po besedah Franca Pukšiča zakon podprli, če bi bil sprejet amandma DL o izvzetju športnih stav. Bojijo se, da bo zakon povzročil škodo Loteriji Slovenija in Športni loteriji, ter se sprašujejo, kako bo na davčne prihodke vplivalo igranje pri tujih stavnicah in prek spleta ter kakšen bo nadzor pri spletnem igranju.

Namesto srečk bi dodatno obdavčili dobitek

Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Boris Šuštaršič je menil, da bo imel davek "katastrofalne posledice" za več kot tretjino prebivalstva, saj te organizacije ne morejo pridobiti drugih virov financiranja. Glede na podatke iz Nemčije ob uvedbi takšnega davka je ocenil, da bo promet močno padel in da tako tudi ne bo predvidenega priliva v proračun, omenjene organizacije bodo "v razsulu", dva domača prireditelja iger na srečo pa bi uničili. Predlagajo, da bi dodatne prihodke zagotovili drugače, npr. pri "izhodu", z dodatno obdavčitvijo dobitka.

Direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) Štefan Kušar je predlagal, da bi se raje dodatno obdavčilo dobitke. Opozoril je, da že letos občutijo nižji promet loterij in da ne uspevajo kriti pogodbenih obveznosti. Poleg tega se povpraševanje na razpisih, prek katerih financirajo organizacije, povečuje.

V Fundaciji za šport pravijo, da ima lahko vsaka sprememba pri prejetih koncesijskih sredstvih vpliv na sistem financiranja športa. Predvidevajo, da bo vplačil manj, s tem pa manj tudi denarja za šport.

Tudi v Rdečem križu opozarjajo, da število ljudi, ki potrebujejo pomoč, narašča ter da bi sprejetje zakona samo še povečalo razkorak med potrebami uporabnikov in zmožnostmi humanitarnih organizacij.