Srečen konec: Plaz zasul dva planinca, reševalci oba rešili

Planinca se v nesreči nista poškodovala, je razvidno iz objave na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje.

Za reševanje v gorah je bil zgodaj popoldne angažiran tudi policijski helikopter LPE. Gorska reševalna služba Bohinj je namreč z njegovo pomočjo reševala planinko na planini Zajamniki, ki je nenadoma padla v nezavest. Odpeljali so jo v Splošno bolnišnico Jesenice. Nekoliko pozneje so morali s pomočjo vojaškega helikopterja posredovati tudi kranjskogorski gorski reševalci, ki so na Vitrancu v občini Kranjska Gora na pomoč priskočili poškodovanemu turnemu smučarju. Najprej so mu nudili medicinsko pomoč, nato so ga s helikopterjem prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo vse pogosteje. Do 7. decembra 2021 so izpeljali 602 reševalni akciji, od tega 29 s smrtnim izidom. Lani so v 485 akcijah zabeležili 33 žrtev.

Pozor! Človek, zasut v plazu, ima največ možnosti preživetja v prvih 15 minutah

Zaradi obilice objektivnih nevarnosti v zimskem času je obisk zasneženih gora zgolj za izkušene posameznike. Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot sta cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. 

Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček,  je izpostavil Strokovni sodelavec pri PZS in gorski reševalec  Matjaž Šerkezi, ki pripoveduje, kako se trojček – žolna, sonda, lopata – uporablja. "Če človeka zasuje plaz, moramo hitro reagirati. Človek ima po krivulji preživetja največ možnosti, da preživi, v prvih 15 minutah. To pomeni, da ga moramo v teh 15 minutah locirati, natančno določiti, kje je zakopan, in nato odkopati. Za to potrebujemo trojček," je pojasnil. 

Plazovna žolna je namenjena grobemu, plazovna sonda pa finemu določanju lege ponesrečenca. Na koncu zasutega z lopato na pravilen način izkopljemo. "Potrebujemo kvalitetno aluminijasto lopato. Kopati ne smemo neposredno nad njim, saj ga lahko na ta način sproti zasipavamo. Vedno se postavimo nekaj korakov stran od njega, da lahko kopljemo frontalno. Kopati je treba hitro, imamo samo 15 minut časa," je poudaril Šerkezi.

Kaj vse sodi v zimski nahrbtnik, kako se pripravimo? Najpomembnejša je dobra zimska planinska obutev

Za zimsko gorništvo potrebujemo popolno zimsko opremo. Poleg cepina in derez je potrebna tudi čelada, ob obisku visokogorja, kot smo že omenili, pa še plazovni trojček. 

Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, na katero se odpravljamo. Poleg omenjene tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo enako opremo kot za gore v kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje ter kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. "Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo niti na zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alu folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo," so svetovali strokovnjaki PZS.

Več preberite tukaj.