Sedmega srečanja srednjeevropskih predsednikov so se poleg gostitelja, madžarskega predsednika Arpada Göncza, udeležili še predsedniki Avstrije Thomas Klestil, Bolgarije Petar Stojanov, Češke Vaclav Havel, Nemčije Johannes Rau, Poljske Aleksander Kwasniewski, Romunije Emil Constantinescu, Slovaške Rudolf Schuster, Slovenije Milan Kučan in Ukrajine Leonid Kučma, prvič pa tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. Zaradi vladne krize se italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi srečanja ni udeležil, slovenski predsednik Kučan pa je zaradi notranjepolitičnih razmer v Slovenijo odpotoval že po uradnem kosilu.
Udeleženci so se na dopoldanski okrogli mizi izrekli za širitev EU, obenem pa se zavzeli, da se evropsko povezovanje ne bi omejilo le na gospodarsko, temveč se razširilo tudi na varnostno, kulturno in civilizacijsko sodelovanje. Izrekli so se tudi za skupne vrednote, opozorili na nevarnosti sovraštva do tujcev in kršenja pravic manjšin ter se zavzeli za skrb za okolje. Premieri Poljske, Nemčije, Madžarske, Češke in Slovaške so v mestu Gniezno na zahodu Poljske podpisali Gnieznsko deklaracijo, v kateri so potrdili, da želijo skupaj izgraditi združeno Evropo. Izjavili so tudi, da se bodo borili proti nacionalizmu, sovraštvu do tujcev, rasizmu in totalitarnim ideologijam. Cilj deklaracije je doseči Evropo svobodnih skupnosti, ki bi živele v miru, varnosti in blagostanju. V pogovorih pred sprejetjem deklaracije je poljski premier Jerzy Buzek izpostavil skupno hierarhijo vrednot v Srednji Evropi. Menil je, da sodelovanje srednjeevropskih držav v preteklem desetletju ni samo prispevalo k večji stabilnosti območja ampak je pozitivno vplivalo tudi na sosednje države.
