V okviru priprav na Srednjeevropski katoliški shod (SREKS), ki bo 23. maja 2004 v avstrijskem Mariazellu, je v romarskem središču Marija Bistrica pri Zagrebu potekal prvi skupni shod hrvaških in slovenskih katoliških vernikov.
Tega prvega tovrstnega srečanja, ki poteka pod dvojezičnim geslom "Bog daj srečo, sosed - Dobro mi došel, prijatelj!" in za katerega je bil tudi natisnjen dvojezični liturgični vodič, se je udeležilo nekaj tisoč vernikov na čelu z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Francem Rodetom ter gostiteljem, zagrebškim nadškofom Josipom Bozaničem.
Bozanič je v pozdravnem nagovoru vernikom dejal, da je današnje mašno slavje v Mariji Bistrici pomembno, saj so se verniki zbrali kot člani skupne katoliške cerkve, ki je globoko oblikovala identiteto tako slovenskega kot hrvaškega naroda.
"Tukaj molimo za odgovorne v naših državah, da bi prebivalce in vernike obeh naših narodov, ki ju povezujejo zemljepisna bližina, sorodna zgodovinska usoda ter skupna kulturna in katoliška dediščina, spodbudili k sodelovanju in vzajemnemu spoštovanju," je še dejal nadškof Bozanič v cerkvi blaženega Alojzija Stepinca v Mariji Bistrici.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Rode pa je med pridigo med osrednjo mašo poudaril, da je srečanje v Mariji Bistrici prvo uradno romanje slovenskih vernikov skupaj z njihovimi duhovnimi pastirji v neko hrvaško narodno romarsko središče. "To je prvo uradno srečanje s hrvaškimi verniki na čelu z zagrebškim nadškofom Bozaničem, ki ima velik simbolični pomena ter lahko pozitivno vpliva na odnose med obema narodoma in pripomore k jasnejšemu ozračju med sosednjima državama," je še menil nadškof Rode. Dodal je še, da je današnje srečanje "milost neprecenljive vrednosti".
"V nasprotju z mnogimi evropskimi narodi je spomin slovenskega in hrvaškega naroda čist, saj med nami nikoli ni bilo oboroženih sporov. Eni drugim nismo storili nobene krivice," je še dejal ljubljanski nadškof in poudaril, da sta dva naroda skozi stoletja gojila vzajemne simpatije, ki so omogočile plodno izmenjavo na političnem, gospodarskem, kulturnem in duhovnem področju. Rode je še spomnil na katoliške duhovnike, ki so prispevali k povezovanju hrvaške in slovenske katoliške cerkve, ter pri tem posebej omenil škofa Antona Mahniča, ki je služboval na hrvaškem otoku Krk, in nekdanjega zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, ki je med drugo svetovno vojno v svojo nadškofijo po Rodetovih besedah sprejel prek 300 slovenskih duhovnikov in jih tako rešil koncentracijskih taborišč.
Kot je v pridigi še poudaril Rode, se Evrope ni mogoče graditi le z gospodarsko uspešnostjo. "Evropa se mora znova odločiti za vrednosti, iz katerih izhaja in so temelj njene identitete. Namen Srednjeevropskega katoliškega shoda (SREKS), ki bo maja v avstrijskem Mariazellu, je zbližati in poglobiti prijateljstvo med narodi," je še dejal Rode.
Današnjega shoda v Mariji Bistrici so se poleg slovenskih in hrvaških škofov ter ljubljanskega in zagrebškega nadškofa udeležili tudi podpredsednik hrvaške vlade Goran Granič ter predstavniki katoliške cerkve iz Avstrije, BiH, Slovenije, Slovaške, Madžarske in Poljske. Med mašo so nastopili tudi cerkveni pevski zbori in zvonarji iz Slovenije in Hrvaške.
