Udeležence je najprej nagovoril gostitelj srečanja, predsednik DZ Borut Pahor, sledil mu bo predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, nato predstavnika slovenske vlade, zunanji minister Dimitrij Rupel ter državni sekretar na MZZ in vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Iztok Simoniti, kot zadnji v tem delu programa pa bo spregovoril še predstavnik največje opozicijske poslanske skupine v DZ Janez Janša.
Pahor se je zavzel, da bi tovrstna srečanja v prihodnje pripravljali vsako leto. Tako kot so na prvem vseslovenskem srečanju julija lani udeleženci ugotovili napredek v položaju Slovencev v zamejstvu in po svetu, so bili tudi letos po Pahorjevih besedah zabeleženi dosežki. Tako je DZ januarja letos sprejel resolucijo o Slovencih po svetu, potem ko je bila leta 1996 že sprejeta resolucija o Slovencih v zamejstvu. S tem sta pristojna parlamentarna komisija in DZ zaokrožila razpravo o tem vprašanju in izpolnila temeljno pričakovanje Slovencev, ki živijo izven domovine, da bo Slovenija v prihodnje vodila neko politiko na tem področju.
Pukšič je prav tako izrazil prepričanje, da bo vseslovensko srečanje postalo tradicionalno. Pojasnil je še, da je delo komisije podvrženo temeljnima ciljema slovenske zunanje politike - članstvu v EU in zvezi Nato. Po njegovih ocenah je bila resolucija o Slovencih po svetu eden najpomembnejših sprejetih dokumentov v DZ. Ena temeljnih nalog slovenske države pa je po besedah Pukšiča, ki je v svojem govoru izčrpno predstavil delo komisije v preteklem letu, da pomaga vsem tistim rojakom v svetu, ki se želijo vrniti v domovino. Vendar pa so bili rojaki, ki so se v zadnjem času vrnili domov, pogosto prepuščeni sami sebi, je opozoril Pukšič.
Janša pa se je v nagovoru zahvalil vsem rojakom po svetu za njihovo pomoč pri mednarodnem priznanju Slovenije. Tega po besedah Janše ne bi mogli doseči brez takratne enotnosti med Slovenci doma in po svetu.
O razmerah v državah, kjer živijo, so nato spregovorili tudi predstavniki zamejcev in izseljencev iz vseh delov sveta. Med drugim je Slovenec iz Argentine Lojze Rezelj pozval Slovenijo, naj pomaga pri vračanju Slovencev iz te latinskoameriške države, ki se sooča s hudo gospodarsko krizo. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) iz Trsta Rudi Pavšič pa je poudaril pomen gospodarstva pri povezovanju Slovencev po vstopu Slovenije v EU.
Po grobih ocenah zunaj meja Slovenije živi pol milijona Slovencev, kar je kar 20 odstotkov celotne slovenske populacije.
