V Auschwitzu je bilo konfiniranih približno 2600 Slovencev, večino so jih tja poslali kot politične zapornike. Manj kot polovica se jih je vrnila domov, veliko jih je za posledicami trpljenja umrlo tudi v prvih letih po vojni.
Slavnostna govornica na srečanju, nekdanja ljubljanska županja Nuša Kerševan, je v nagovoru dejala, da so ljudje, ki so preživeli ta težka leta, preživeli predvsem zaradi solidarnosti in nesebične medsebojne pomoči. Sama pa se spominja, kako so taboriščnike in taboriščnice pričakali v Ljubljani: "V mladinski organizaciji smo se takrat dogovorili, da vas bomo pričakali na Kongresnem trgu in vas nekako razveselili z majhnimi simboličnimi darilci, ki smo jih pripravili sami. Spominjam pa se, da nas je srečanje z vami pretreslo in v vseh nas je ostala želja in neke vrste zakletev - nikoli več vojne."
"Nujnost sodelovanja in nujnost solidarnosti med ljudmi ne glede na to, od kod prihajajo in kaj so, pa tudi pogum za premagovanje še tako težkih preizkušenj, so vrednote, ki se jih moramo znati naučiti od ljudi, ki so jih pokazali v vojnih časih," je še dejala Nuša Kerševan.
Dan osvoboditve tega taborišča so tudi v Nemčiji izbrali za nemški dan spomina na žrtve nacizma.
Slovenski taboriščniki in taboriščnice sodelujejo tudi v mednarodnem komiteju Auschwitza.