Kot je ob koncu srečanja dejal avstrijski predsednik Thomas Klestil, predstavlja bližnji vstop desetih držav, pretežno iz Srednje Evrope, v EU velik korak k združeni Evropi, države z več izkušnjami pri približevanju Uniji pa bi morale na tej poti pomagati tistim, ki se na pot šele podajajo.
Sicer so bili današnji pogovori predsednikov posvečeni predvsem vprašanjem, ki so povezana z definiranjem skupne evropske zunanje politike. V svojem nastopu je predsednik Drnovšek poudaril, da gre za pomembno problematiko, pri čemer pa je treba biti previden pri razvijanju inštrumentov takšne skupne evropske zunanje politike. Iraška kriza je pokazala, da so lahko razlike v evropskih stališčih zelo globoke ter da obstajajo tudi tradicionalne povezave med državami kot sta recimo Velika Britanija in ZDA, ki bodo obstajale še kar nekaj časa. Zato verjetno ni modro pričakovati, da bodo te države spreminjala svoja stališča v zunanji politiki ali da bi pristale na to, da bi bile neprestano preglasovane v sistemu odločanja s kvalificirano večino. To bi povzročalo nepotrebne napetosti, kar ne bi bilo konstruktivno za EU.
Predsednik Drnovšek je zato menil, da se mora Evropa posvetiti nadaljnji gradnji skupnih povezav, še zlasti enotnega notranjega trga. Glede skupne zunanje politike pa je dejal, da se mora dialog in izmenjava mnenj nadaljevati, da bi prišlo do zbližanja stališč. Nikakor pa tu ni mogoče sprejemati rešitev na silo, saj neprestano preglaševanje katerekoli države članice na tem področju ne bi bilo modro. V Evropi je treba vzeti v zakup dejstvo, da igrajo ZDA specifično vlogo na mednarodnem prizorišču. Navsezadnje ima Amerika drugačno zgodovino, medtem ko gre pri EU le za relativno mlado integracijo v kateri sicer stari narodi in države prihajajo skupaj na novih temeljih. Tudi zato je potrebno biti v medsebojnih odnosih potrpežljiv, saj se ne da vseh zgodovinskih razlik, ki so se izoblikovale v stoletjih evropske zgodovine premagati čez noč. Skupaj se moramo naučiti, kako se soočiti s krizami kakršna je bila iraška, tako da te ne bi več vodile do napetosti med članicami EU, tudi v najvišjih ravneh. Svoj nastop je predsednik Drnovšek zaključil z mislijo, da je treba skupno evropsko politiko izgrajevati postopoma in da mora EU tudi v tem duhu vpeljevati inštrumente te politike.
