Glavna tema dvodnevnih pogovorov bodo inovacije v kmetijstvu, vendar bosta v ospredju dve drugi temi - pristopna pogajanja o kmetijstvu in reforma skupne kmetijske politike. Prav na tem področju se je po današnjih pogovorih pokazalo, da se stališča držav članic EU do reforme skupne kmetijske politike, ki jo je julija predložila Evropska komisija, niso prav nič zbližala, prej nasprotno. Dve najbolj glasni nasprotnici temeljitega posega v najdražjo Unijino skupno politiko še pred iztekom veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, Francija in Španija, sta namreč druge države s podobnimi stališči pozvali, naj z javnim pismom izrazijo svoje nasprotovanje predloženi reformi in se zavzamejo za alternativne rešitve, ki pa v sedanji sistem ne bi temeljito posegale.
Francija in Španija, veliki prejemnici sredstev iz skupne kmetijske politike, sta svojo pobudo naslovili na Portugalsko, Irsko, Italijo in Grčijo, ki so že v preteklosti jasno nastopile proti reformi, ki jo je pripravila ekipa komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja. Prav tako sta k podpisu pisma povabili štiri države, ki so bile v nasprotovanju manj glasne oziroma se do reforme niso enoznačno opredelile, to pa so Avstrija, Belgija, Luksemburg in Finska. Na nasprotnem bregu seveda ostajajo zagovornice reforme politike, za katero EU vsako leto odšteje polovico svojega proračuna, to pa so Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska in tudi Danska. Te svojih stališč niso spremenile, in vztrajajo, da je že z letom predvidene širitve povezave, torej letom 2004, potreben temeljit poseg v kmetijsko politiko EU.
