Srebrni red za zasluge v roke arhitektu Stanku Kristlu

Arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist in akademik Stanko Kristl je iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel srebrni red za zasluge. Odlikovanje je prejel za svoj prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus. Kot so zapisali v uradu predsednika republike, Kristlova arhitektura s svojo izjemnostjo in relevantnostjo pomembno določa slovensko arhitekturno dediščino 20. stoletja in je dragocen prispevek k eksperimentalni arhitekturi povojne Evrope.

Kristl arhitekture ni razumel kot zgolj ustvarjanja funkcionalnega prostora za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, temveč kot poslanstvo, prek katerega arhitekti razpirajo duhovne dimenzije človeštva, so zapisali v obrazložitvi.

Mnogi njegovi projekti so spomeniško zaščiteni, med največje pa zagotovo sodi projektiranje ljubljanskega kliničnega centra. Izmed 52 natečajnih projektov jih je bilo kar 44 nagrajenih, 14 s prvo nagrado.

Arhitektura za Kristla kot umetnost in znanost, a ji v prihodnosti pri nas slabo kaže

Ob prejemu odlikovanja je Kristl izpostavil problem, s katerim se sooča arhitektura. Kot pravi, je zanj arhitektura dvoplastna, je umetnost in znanost. In to dejstvo mu zlasti pri naših ustanovah dela velike težave. Na vprašanje, kako kaže arhitekturi na Slovenskem v prihodnosti, pa pravi, da slabo. Meni namreč, da trenutni zakoni dajejo preveliko moči investitorjem, arhitekti pa posledično izgubljajo vpliv. Pri tem se nanaša tudi na lastne izkušnje s kliničnim centrom, kjer po njegovih besedah posege izvajajo, ne da bi ga o tem kdorkoli obvestil.

Poleg srebrnega reda za zasluge pa je predsednik Pahor podelil tudi medalje za zasluge. To je za svoj prispevek na področju likovne publicistike in teorije med drugim prejel muzejski svetnik, pravnik in umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin. S svojim delom je namreč pomembno zaznamoval naš vpogled v slovensko in mednarodno likovno produkcijo.

Medaljo za zasluge je za svoj prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter ohranjanju ravnovesja v naravi prejel čebelar in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Med njegove največje dosežke sodi razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel s strani Združenih narodov.

Za izjemen znanstveni in pedagoški prispevek na področju biotehnologije, mikrobiologije, živilstva in prehrane je medaljo za zasluge prejel Peter Raspor, ki se že trideset let sistematično ukvarja z biotehnološkimi raziskavami kvasovk v industrijskih bioprocesih ter z varnostjo živil.

Miha Kos in Hiša eksperimentov pa sta medaljo za zasluge prejela za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti ter izjemno inovativnost pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih. V uradu predsednika so ga označili kot neprecenljivega promotorja, ambasadorja in vzor slovenskega znanja, identitete in prepoznavnosti.

"To priznanje je eno lepo priznanje. Lepo bi bilo, če bi bili tega priznanja deležni tudi s strani tistih, ki se lahko odločijo, ali nam bodo dali krila, ki si jih zaslužimo, ali ne," je Kos odgovoril na vprašanje, kaj si želi v prihodnje za Hišo eksperimentov.