Srebrna nit: Urad za demografijo ni niti približek tega, kar potrebujemo

V društvu Srebrna nit izpostavljajo "zanemarjanje celovite skrbi za starejše v zadnjih dvajsetih ali celo tridesetih letih". Po osamosvojitvi so se politiki odločili za tržni model, ki pa nikakor ni skladen s stanjem na področju višine pokojnin v Sloveniji, menijo. "Zgolj bogatejši del starejših si lahko privošči storitve, ki so pogoj za dostojno starost, velika večina pa ne," so kritični v društvu.

Kot navajajo, je v Koalicijski pogodbi 2020–2022 zapisano "veliko dobrega za starejše, zelo malo pa je realizirano". Sprašujejo se, kje je pet javnih domov za starejše. "Nedokončano investicijo v Vrtojbi so prodali zasebniku, namesto da bi ustanovili javni zavod. Pogodba za dokončanje Osilnice je bila podpisana prejšnji teden – tik pred volitvami, kot še en predvolilni bonbon," izpostavljajo.

Oktobra 2020 je bil ustanovljen Urad za demografijo, ki ga je aprila letos, spet tik pred volitvami, slavnostno odprl predsednik vlade Janez Janša. "Ko beremo, kdo vse je tam zaposlen, ni to niti približek Urada za demografijo, ki ga potrebujemo, ki smo si ga želeli in ki ga pričakujemo. Gre samo za še en primer organa, v katerega vladajoče stranke koalicije, predvsem najmočnejša SDS, umeščajo svoje strankarske kadre, med katerimi je težko najti osebe s primernimi (kaj šele dobrimi) strokovnimi in zaposlitvenimi referencami za delo na področju urejanja medgeneracijskih razmerij, predvsem pa urejanja nezavidljivega položaja blizu 430.000 ljudi, starejših od 65 let," so ostri v društvu Srebrna nit.

Od Urada za demografijo, kakršen je bil predstavljen javnosti, si po njihovih besedah ni mogoče obetati kaj več kot objavo statističnih podatkov in pretakanje dodeljenega denarja v birokratske postopke, za starejše pa se, kot so prepričani, ne bo prav nič izboljšalo. "Še naprej se bodo z njimi ukvarjali prekarno zaposleni zdravstveni in negovalni kadri, ki bodo pregorevali v pogosto neprimernih (prevelikih in z nižjim bivalnim standardom) domovih za starejše, ter družinski člani in drugi bližnji," menijo.

Ugotovitve Srebrne niti, ki so bile, kot opozarjajo, večkrat predstavljene javnosti, v zadnjih mesecih pa tudi političnim odločevalcem, so "žal nespremenjene in še vedno držijo". Kot pravijo, je starejša populacija znova potisnjena na obrobje družbe, noben državni organ se sistematično in celovito ne ukvarja z njo. "Razmere na tem področju jasno izkazujejo in potrjujejo potrebo po ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše, ki bo v celoti in s kontinuiteto delovanja odgovorno za ta del prebivalstva Slovenije."

V Srebrni niti tako še vedno vztrajajo pri zahtevi po samostojnem ministrstvu za starejše. "Volitve 24. aprila 2022 so mejnik, ko – pričakujemo – bodo utemeljena pričakovanja glede njegove ustanovitve zapisana v skorajšnji koalicijski pogodbi političnih strank, ki jim bo volilno telo podelilo mandat, koalicijska pogodba pa bo novo vlado RS zavezala k udejanjenju te zahteve," so zaključili v društvu.