"Srbijo veseli možnost, da bo nekdo iz Slovenije zasedel položaj, odgovoren za širitev EU," je dejal Đurić in pojasnil, da Slovenija med drugim poseduje poglobljeno poznavanje regije, ki ji je kulturno in zgodovinsko desetletja tudi sama pripadala, geografsko pa ji je še danes blizu.
Z ministrico sta se strinjala o pomenu in teži resorja širitve, medtem ko o kandidatki Marti Kos konkretno nista govorila.
Po besedah Đurića v Beogradu vedo, da je Slovenija vitalno zainteresirana za širitev EU tudi zato, ker Srbijo že dolgo podpira na njeni poti evropske integracije. Dodal je, da je sicer ambicija Srbije, da bi bila do leta 2027 institucionalno pripravljena na vstop v EU. S tem je danes tudi seznanil gostiteljico.
Ministra sta ob tem potrdila dobre odnose med državama in dobro ter raznoliko sodelovanje. "Zgodovina je pokazala, da smo vedno znali preseči morebitna nesoglasja in da imajo naši prijateljski odnosi dovolj trden temelj," je dejala Fajon.
Sodelovanje med državama je po njenih besedah zelo dinamično, Srbija pa je za Slovenijo izjemno pomembna gospodarska partnerica. S srbskim kolegom sta pozdravila pozitiven trend v trgovinski menjavi, pogovarjala pa sta se tudi o možnosti organizacije inovacijskega foruma, ki bi združeval podjetja, politiko, akademsko in civilno sfero.
Dogovorila sta se o obnovi političnih konzultacij in prihodnji skupni seji obeh vlad. Fajonova se je Srbiji tudi zahvalila za pomoč po lanskih uničujočih poplavah v Sloveniji. Naslovila sta še odprta vprašanja nasledstva po nekdanji Jugoslaviji in se strinjala, da se morata obe strani aktivno lotiti dela na tem področju.
Dotaknila sta se normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, za katero si Slovenija po besedah Fajon zelo prizadeva in med drugim poziva k vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na severu Kosova. "Srbska skupnost na Kosovu in Metohiji se nahaja v najtežjem položaju po letu 1999," ko se je tam po vojaški intervenciji Nata končala vojna, je izpostavil Đurić. Minister je ob tem pozval k spoštovanju predhodnih dogovorov in pravic Srbov na Kosovu, ki ga Beograd formalno še vedno obravnava kot del lastnega ozemlja.
Beseda je tekla tudi o zahodnobalkanski migracijski poti, medtem ko bosta ministra o aktualnih razmerah v svetu, s poudarkom na vojnah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, razpravljala pozneje danes.
Čeprav so gospodarski in trgovinski odnosi med državama dobri, obsežni in intenzivni, pa so bili politični in diplomatski odnosi v zadnjem času nekoliko ohlajeni. Aprila je v Sloveniji razburjenje povzročil komentar srbskega predsednika Aleksandra Vučića o odvratnih Slovencih v Varnostnem svetu ZN, poleg tega pa ostaja odprto vprašanje imenovanja veleposlanika Srbije v Ljubljani, potem ko je Slovenija zaradi domnevnih pomislekov v varnostno-obveščevalnih krogih novembra lani zavrnila podelitev agremaja kandidatu Zoranu Đorđeviću.
Fajonova tudi danes razlogov za to odločitev ni razkrila, rekoč da gre za interne postopke, ki jih ne bo komentirala. "Mislim, da bomo kmalu – in to željo sem izrazila v najinem pogovoru – dobili tudi veleposlanika, ... da čim prej zapolnimo vrzel," je povedala.
"Mislim, da tudi ta obisk pošilja jasno sporočilo, da Srbija želi diplomatske in politične odnose s Slovenijo krepiti in razvijati," pa je na vprašanje, kako to, da skoraj leto dni po tem, ko Đorđević ni prejel agremaja, Srbija še ni naznanila drugega kandidata za položaj veleposlanika, odvrnil Đurić.
Zagotovil je, da bo Srbija v sodelovanju s slovenskimi kolegi vedno zagotovila svojo prisotnost v Sloveniji na najvišji in najboljši ravni. Tudi on je ob tem izpostavil, da se vprašanja, povezana z internimi procedurami, v diplomatski praksi ne komentirajo javno in da pri tem ni prostora za špekulacije.
Je pa Fajonova danes potrdila, da veleposlanik Slovenije v Srbiji Damjan Bergant, ki so mu marca podaljšali mandat, ostaja na položaju vsaj do konca leta.
Vodjo srbske diplomacije sta danes sprejela še predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in premier Robert Golob. Đurić in Golob sta med drugim spregovorila o nadgradnji bilateralnih odnosov ter evropski perspektivi Srbije in celotnega Zahodnega Balkana, je zapisala vlada na omrežju X.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.