Sprejeli novelo, ki ni povsem usklajena s sindikati

Poslanke in poslanci so z 46 glasovi za in 18 proti sprejeli novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim odpravlja nekatere pomanjkljivosti plačnega sistema. Z novo ureditvijo je DZ posegel tudi v višino položajnega dodatka in plačilo dežurstev, čeprav te spremembe niso bile usklajene s sindikati.

Podpora je bila tudi sicer pričakovana, saj so se v večini poslanskih skupin strinjali, da so tovrstni posegi v javnofinančno stanje potrebni, predvsem v SDS pa vladi očitajo, da je poteptala socialni dialog, ko je v državni zbor posredovala neusklajene rešitve.

Podporo napovedali vsi

Predlog podpirajo v poslanski skupini SD, je že pred sejo pojasnil Anton Colarič, ki je spomnil, da se je vlada s sindikati uskladila o večini rešitev. Čeprav je razprava namenjena predvsem štirim neusklajenim členom, pa novela prinaša tudi druge pomembne spremembe, je poudaril. Kot pravi, je novi plačni sistem že ob sprejetju pomenil veliko breme za državni proračun, projekt pa očitno ni bil dovolj premišljen.

Branko Grims (SDS) je po drugi strani opozoril, da bo varčevalni učinek zakona sorazmerno majhen. "Ne gre za neko silno varčevanje, gre za test neke nove 'real' politike, ki tepta socialni dialog in socialno partnerstvo," je dejal. Opozoril je še, da se zakon v veliki meri dotika predvsem zdravnikov in medicinskega osebja, ker vlada "računa na zavist". Takšno ravnanje bo po njegovem mnenju pripeljalo do zniževanja kakovosti storitev, zniževanja kakovosti življenja ljudi in nadaljnjega odliva najbolj dragocenih kadrov v tujino.

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je medtem opozorila, da "danes spreminjamo 'Virantov zakon', za katerega bi bili verjetno v tem trenutku vsi v tej državi veseli, da ga nikoli ne bi bilo, kajti prinesel je toliko slabega, da v tem trenutku zaradi njega boli glava vsaj pol Slovenije". Veseli jo tudi, da se je v zakonu odprlo tudi vprašanje dežurstva, saj so se v okviru plačne reforme plače v zdravstvu povečale za več kot 30 odstotkov, največji del tega zvišanja pa je povezan ravno z dežurstvi.

Iz LDS so sporočili, da podpirajo vse predlagane rešitve. Novela namreč odpravlja pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju. Ob tem opozarjajo, da predlog s sprejetim dopolnilom na matičnem delovnem telesu pomeni korak k razumevanju problemov v slovenskem zdravstvu. Do 1. januarja 2011 tako pričakujejo, da se bo problematika zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva za uporabnike uredila na način, ki ne bo posegal v kakovost zdravstvene oskrbe.

Podporo predlogu so pred glasovanjem napovedali tudi v SLS, pa čeprav so spremembe po besedah Gvida Kresa pomembne zgolj na simbolni ravni. Menijo namreč, da so tudi zdravniki del javnega sektorja, ki je primoran varčevati. Ob tem sicer opozarja, da vlada s sindikati ni bila sposobna uskladiti rešitev glede dežurstva in položajnega dodatka. "Dejstvo je, da bi se vlada morala pogovarjati, pogajati in izpogajati tisto, kar je dobro za to državo v danem trenutku," pravi.

Poslanci DeSUS so ocenili, da je predlog primeren za podporo, vendar opozorili, da drastični posegi v ta segment, ki se napovedujejo, ne bodo zdržali tehtnih argumentov. Kot je dejal Anton Urh, je treba nujno pristopiti k odpravi vseh anomalij v plačnem sistemu, ki povzročajo neenakost ter neupravičeno izplačilo višjih plač oziroma dodatkov. Ocenjuje, da je za izhod iz krize možno poseči tudi v plačno blagajno, a ne v nedogled, "saj tudi ta vreča ni vreča brez dna".

V SNS pa po besedah Silvena Majheniča sicer ne podpirajo vseh predlaganih rešitev, a noveli zaradi zaskrbljujoče javnofinančne situacije v državi ne nasprotujejo. Javnofinančni odhodki za plače zaposlenih v javnem sektorju se bodo namreč na podlagi zakonske novele zmanjšali za štiri milijone evrov bruto na leto. Po njegovih besedah je sicer treba razmisliti tudi o racionalizaciji zaposljivosti v javnem sektorju, saj se število zaposlenih ves čas povečuje. 

Pri štirih neusklajenih členih novele plačnega sistema v javnem sektorju gre za ureditev dežurstev in položajnega dodatka, za katere je vlada sklenila, da argumenti govorijo v prid predlaganim rešitvam, pravi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.