
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je od predstavnikov pobudnikov Janeza Janše (SDS) in Andreja Bajuka (NSi) prejel spremenjeno referendumsko vprašanje in dopolnitev obrazložitve v zvezi s pobudo volivk in volivcev za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Podpredsednica DZ Irma Pavlinič Krebs, ki nadomešča predsednika DZ, je dopolnjeno oz. spremenjeno pobudo poslala zakonodajno pravni službi državnega zbora v oceno glede na določbe ustave in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Kot je znano, sta predstavnika pobudnikov - predsednika opozicijskih SDS in NSi -, Janez Janša in Andrej Bajuk, 17. marca vložila novo pobudo volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Glede na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora je Pahor 19. marca pobudnike pozval, da odpravita nejasnost referendumskega vprašanja.
Spremenjeno referendumsko vprašanje sta predlagatelja poslala danes, potem ko je Pahor medijem že razposlal obvestilo, da se Janša in Bajuk na njegov pisni poziv nista odzvala; na podlagi tega je Pahor sklepal, da vztrajata pri vloženem referendumskem vprašanju. Zaradi specifičnega prepletanja vprašanj glede jasnosti in ustavnosti (prvotnega) referendumskega vprašanja, ki terjajo širšo obravnavo, se je Pahor odločil, naj o tem v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi odloči državni zbor.
Na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe sta se predstavnika pobudnikov odločila za spremembo referendumskega vprašanja ter dopolnitev obrazložitve. Janša je sicer še v petek trdil, da je referendumsko vprašanje popolnoma jasno in oblikovano v skladu z zakonom in ga zato ni potrebno spreminjati. Na podlagi spremenjenega referendumskega vprašanja bi tako na referendumu volivke in volivce spraševali o tem, ali so za to, da se s sistemskim zakonom vprašanje stalnega prebivanja tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic SFRJ (izbrisani) uredi tako, kot je predlagano v zakonu. Prejšnje vprašanje je govorilo o ureditvi "njihovega statusa", namesto sedaj "njihovega stalnega prebivanja". Po mnenju predlagateljev, kot je razbrati iz dopolnjene obrazložitve, tako spremenjeno vprašanje in morebitni pritrdilni ali odklonilni odgovor na takšno vprašanje "ne more vplivati na veljavnost odločbe ustavnega sodišča". Zagotovo pa lahko vpliva na vse drugo, kar zajema to vprašanje, in česar odločba ustavnega sodišča ni določila, zato je brez dvoma lahko predmet referendumskega odločanja, so prepričani pobudniki.