Na območju načrtovane industrijske cone je bila več kot 20 let dopustna gradnja poslovnih prostorov. Nato pa je občina tik pred zadnjimi lokalnimi volitvami zemljišča opredelila kot kmetijska in gozdna, kar pomeni, da je gradnja na njih dovoljena le za infrastrukturne objekte v javnem interesu in objekte, namenjene kmetijski predelavi.
Gre za eno najbolj prelomnih odločitev zadnjih let, pojasnjuje odvetnica, ki je v imenu lastnikov zemljišč sprožila ustavni spor. "Gre za izjemno oškodovanje lastnikov zemljišč. Pravzaprav je tu vprašanje pravne varnosti. Gospodarska družba kupi neko stavbno zemljišče z namenom gradnje ali pa zasebni investitor, brez pravnih podlag in pa jasnih podlag, tudi strokovnih, pa občina sprejme prostorski načrt, kjer spremeni namembnost zemljišča v gozdno ali kmetijsko," pravi odvetnica Vesna Cukrov.
Prepričani so, da je domžalska občina s to spremembo trem podjetjem – upravljalcu državnega premoženja SDH in dvema zasebnima, Mercatorju in Rolteku – povzročila za okoli 20 milijonov evrov škode, ki jih bodo poskušali povrniti v odškodninski tožbi.
Odločitev ustavnega sodišča od zdaj naprej varuje tudi vse ostale lastnike stavbnih zemljišč po državi.
Kot še razlaga Vesna Cukrov, se morajo občine zavedati, da potrebujejo za spreminjanje namembnosti jasne pravne podlage in da morajo v te postopke vključiti tudi javnost. "In razumeti, da občine, ne glede na to, da so oblast, nimajo moči arbitrarnosti proti zasebni lastnini," še dodaja.
Kaj bo zdaj storila občina Domžale? Dobri dve leti jo vodi nekdanja podžupanja Renata Kosec. Zgolj pisno so zapisali, da bodo sledili navodilom ustavnega sodišča. Ta jim je sicer za odpravo neustavnosti dal eno leto časa.
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.