Zakon je po Bizjakovih besedah v veliki meri usklajen z ostalimi ministrstvi, poglavitna novost pa je uvedba hitrega postopka, kar pomeni, da se odločanje o prekršku prepusti prekrškovnemu organu samemu, sodnik za prekrške pa odloča le v primeru, ko je zoper odločbo prekrškovnega organa podana pritožba. Število organov, kjer opravljajo delo sodniki za prekrške, se bo zmanjšalo z 58 na 11, vendar to ne bo vplivalo na zmanjšanje števila sodnikov samih. "Možno, da se bo število sodnikov dolgoročno zmanjšalo, pod pogojem, da se spremeni pravna kultura in bo vsak državljan, ki je storil prekršek, pričakoval kazen ter jo tudi poravnal," pravi Bizjak in dodaja, da pritožba plačila globe po novem predlogu ne bo zadržala, razen v posebnih primerih. Dosedanji izplen izrečenih kazni je namreč skorajda zanemarljiv, saj je bilo po podatkih iz leta 2000 izterjanih komajda osem odstotkov izrečenih kazni.
Namen novega zakona je tako po Bizjakovih besedah uresničitev načel pravne države na področju prekrškov, kjer je do sedaj slaba četrtina vseh postopkov pred sodniki za prekrške zastarala.
Dodatna novost predloga zakona za prekrške je tudi ukinitev zaporne kazni, ki so jo zaradi neuporabe podprli tudi sodniki, novi predlagani sankciji pa sta delo v javno korist, v primeru neplačila dosojene kazni pa tudi uklonilni zapor do 30 dni, ki poslej plačila kazni ne odvezuje več. Po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Hinka Jenulla ima reforma sodstva na področju prekrškov ugodne organizacijske in finančne posledice, saj bodo sodniki poslej razbremenjeni in bodo svoje napore vložili v zmanjšanje zaostankov, zaradi zmanjšanja števila organov, kjer bodo svoje delo opravljali sodniki za prekrške, pa bodo precej manjši tudi stroški poslovanja.
Po besedah ministra Bizjaka je glavni dosežek pravosodnega ministrstva v lanskem letu zaprto poglavje pravosodja v pogajanjih za vstop v EU, letos pa si bodo poleg trajnih nalog - odprava sodnih zaostankov, informacijska prenova sodnega sistema ter denacionalizacija - prizadevali tudi za spremembo načina izobraževanja pravnikov, odpravljanje administrativnih ovir in nadaljevali s "twinning" projekti - predpristopno pomočjo, v sklopu katere strokovnjaki iz držav EU svetujejo v zvezi s programi - na temo modernizacije sodstva ter preprečevanja in boja proti organiziranemu kriminalu.
