Državni zbor Republike Slovenije je včeraj z 52 glasovi za in enim glasom proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP), zakon v splošnem prinaša naslednje bistvene spremembe: pogoje za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, vzdržno stanovanjsko politiko, pravično neprofitno najemnino in več sredstev za stanovanjske sklade.
S spremembami bomo v Sloveniji pospešili stanovanjsko gradnjo, so zatrdili predstavniki z MOP. Po njihovih besedah bo republiški stanovanjski sklad do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona pa se bo to število še povečalo. "Pričakujemo tudi, da se bo skozi javno najemniško službo povečalo število najemnih stanovanj. Ocenjujemo, da bomo do leta 2025 pridobili okvirno 2000 novih," so dejali.
'S spremembami zakona vzpostavljamo pogoje za gradnjo in vzdrževanje, vendar ne v breme socialno ogroženih najemnikov'
Na MOP menijo, da dosedanji zakon ni dovolj celovito urejal stanovanjskega področja v Sloveniji, zato smo potrebovali spremembe. Prepričani so, da trenutni viri financiranja stanovanjskim skladom ne omogočajo niti ohranitve obstoječega števila stanovanj: "S spremembami in dopolnitvami stanovanjskega zakona pa vzpostavljamo primerne pogoje za gradnjo in vzdrževanje, vendar ne v breme socialno ogroženih najemnikov."
Spremembe stanovanjskega zakona državi in občinam po besedah MOP omogočajo potrebna sredstva za izvajanje stanovanjske politike. "Tako pri investitorjih spodbujamo interes za gradnjo novih stanovanj, mlade družine in čakajoči prosilci pa bodo lažje in hitreje prišli do primernega doma," so utemeljili.
Glavne spremembe zakona:
Dvig neprofitne najemnine in hkrati prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine z namenom zaščite socialno ranljivih najemnikov
Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007 neprofitna najemnina lastnikom ni omogočala pokrivanja stanovanjskih stroškov. Lastniki stanovanj, zlasti občine in stanovanjski skladi, zaradi prenizkih najemnin niso mogli ohranjati in primerno vzdrževati obstoječega fonda stanovanj, niti investirati v gradnjo novih stanovanj, zaradi česar se je fond zmanjševal, so pojasnili na MOP.
Zakon zdaj predvideva uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, kar bo pomenilo približno 30-odstotni postopni dvig neprofitnih najemnin – v obdobju treh let.
Zaradi dviga najemnin pa se prilagaja tudi sistem subvencioniranja najemnin. "Subvencija se po predlogu zakona zviša na največ 85 odstotkov neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine," so razložili na MOP.
Ustanovitev javne najemne službe
Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se s spremembo zakona ustanavlja javna najemniška služba. Po navedbah MOP je namreč v Sloveniji veliko praznih stanovanj, ki jih lastniki iz različnih razlogov ne želijo oddajati na trgu. Sprememba stanovanjskega zakona vzpostavlja javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS (SSRS). Sklad bo najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini za določen čas – minimalno za 3 leta. Država mu bo pri tem določene stroške povrnila, so pojasnili na MOP.
Kot predvidevajo na ministrstvu bo javna najemna služba lastnike razbremenila tveganj in jim zagotovila dolgoročno prejemanje rednih dohodkov. Tako se bodo za oddajo lahko odločili tudi tisti, ki imajo zdaj do tega zadržke. SSRS bo na podlagi stalno odprtega javnega razpisa najemal stanovanja na trgu. Prav tako bo stanovanja oddajal na javnem razpisu. "Prednost bodo imeli mladi, mlade družine ter upravičenci, ki so se na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstili na prednostni seznam, a jim stanovanje ni bilo dodeljeno," so zagotovili na ministrstvu.
Mogoče bo višje zadolževanje stanovanjskih skladov
Skladi se bodo lahko zadolžili po višji stopnji – do 50 odstotkov vrednosti namenskega premoženja sklada, kar jim bo zagotovilo zadostna sredstva za začetne investicije za pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj.
Predkupna pravica SSRS pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji
Zemljišča, ki so po prostorskih načrtih namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, bodo morale občine v primeru prodaje najprej ponuditi v prodajo SSRS. Če ta ponudbe ne bo sprejel, lahko zemljišče občina ponudi drugim kupcem. "Ukrep bo nedvomno prispeval k učinkovitejšemu izvajanju stanovanjske politike," so prepričani na MOP.
Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej
Sprememba zakona uvaja dodatno varovalka za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev rezervnih skladov, verjamejo na MOP: "Če bodo etažni lastniki tako sklenili, bo upravnik izplačila iz rezervnega sklada lahko izvajal le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov."
Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje
Da bi bilo sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah lažje, še posebej o izboljšavah in posegih, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, zakon znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. "Hkrati uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču," so pojasnili na MOP.
Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe
Da bi bili postopki odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku v primeru krivdne odpovedi krajši, zakon skrajšuje odpovedni roki za najemodajalca in najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.
Inšpekcijski nadzor
Zakon predvideva razširitev inšpekcijskega nadzora in ukrepanja v primeru posega iz posameznega dela v skupen del brez soglasij ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo. "Inšpekcijske določbe se razširjajo, natančneje so opredeljeni prekrški upravnika, tudi nabor prekrškov upravnika je razširjen – inšpekcija bo tako imela več pooblastil," so zagotovili na ministrstvu za okolje in prostor.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.