S predlogom novele zakona o vojnih invalidih bi zneske pravic po zakonu o vojnih invalidih uskladili z omejitvami, ki veljajo v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. "Nekateri prejemki zdaj znašajo celo več kot 600.000 tolarjev na mesec," je povedal minister Janez Drobnič. "Z novelo bomo preprečili tudi kopičenje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter istovrstnih pravic po zakonu o vojnih invalidih."
Znižanje s 600 tisoč na 350 tisoč
Raven invalidnine po zdaj veljavnem zakonu je kar enajstkrat višja od invalidnine, ki jo za enako telesno okvaro dobi delovni invalid, ki je to okvaro dobil kot posledico poškodbe pri delu. "Takšne razlike kažejo na socialno nepravičnost in negospodarno ravnanje," je dejal minister.
S spremembo zakona bodo najvišji zneski, tako imenovane dodatne pravice, omejeni do višine najvišje osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "To še vedno pomeni razmeroma visok znesek do 350.000 tolarjev," je dejal Drobnič.
Status žrtve, ne glede na to, kdo je povzročitelj nasilja
Status civilne žrtve s spremembo zakona o žrtvah vojnega nasilja po novem ne bi bil več odvisen od vojaške sile, ki ji je bila oseba izpostavljena. Po veljavnem zakonu statusa žrtve namreč ne morejo dobiti tisti, ki so bili med vojno izpostavljeni prisilnim ukrepom ali vojnim dejanjem partizanskih vojaških enot, zavezniškim bombardiranjem oziroma nasilnim ukrepom s strani, ki je nasprotovala okupacijskim oblastem.
Osrednji spomenik vsem žrtvam vojn v Ljubljani
S predlogom novele zakona o vojnih grobiščih bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja.
Po predlagani spremembi bi se na grobiščih vojaških ali civilnih oseb, umrlih zaradi revolucionarnega nasilja, napis glasil: "Žrtvam revolucionarnega nasilja ". Na grobiščih vojaških oseb, padlih ali umrlih v vojni zaradi vojnih dogodkov, bi se napis glasil: "Padlim v vojni ". Na grobiščih vojaških ali civilnih oseb, umrlih zaradi vojnega nasilja, pa bi se napis glasi: "Žrtvam vojnega nasilja ".
Osrednje spominsko znamenje za vse slovenske vojake in žrtve vojn in revolucij bi bil po spomenik neznanemu junaku, ki bi ga postavili v bližini sedeža predsednika republike v središču Ljubljane ali pa v bližini ljubljanskega Navja.
Nezadovoljni vojni invalidi
Po navedbah Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije je v 2. členu predvideno znižanje osnove za odmero invalidnine za več kot 50 odstotkov; po novem naj bi se določila v višini najnižje pokojninske osnove po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po mnenju zveze pa ima Slovenija sedaj primerno urejeno varstvo vojnih invalidov, kar se da primerjati z njeno ekonomsko močjo in s sosednjimi državami ter njihovimi ekonomijami.
Opozarjajo tudi na 13. člen, kjer je predvideno, da bi se moral vojni invalid odločati med pravico do invalidnine po tem zakonu in pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po njihovem mnenju pa je takšna rešitev protiustavna, saj gre za dve popolnoma ločeni pravici - invalidnino zaradi vojne invalidnosti in pokojnino, ki izhaja iz dela, ki ga je invalid kljub svoji invalidnosti opravljal in si tako prislužil starostno pokojnino.
Vojni invalidi: Smo žrtve vojn
Civilni vojni invalidi želijo opozoriti tudi, da vojni invalidi niso socialna kategorija, ki je deležna socialnih transferjev, temveč so žrtve vojn in vojnega nasilja. V vojno pa stopa država, ki svojih dejavnosti nima zavarovanih pri zavarovalnicah, kar v vojni niti ni možno, zato pa odgovarja za vse nesreče, ki so posledica uspešne ali neuspešne obrambe. Zveza meni, da so to čisto gotovo vojni invalidi. "Nevzdržno je, da pripravljalec predloga zakona v razlogih za sprejem sprememb zakona govori, da smo produkt revolucije; kot otroci nismo sodelovali v revoluciji, nedvomno pa smo žrtve vojn in vojnega nasilja," so še dodali.
