Gre predvsem za pomemben signal Evropske unije. Spremembe, tudi v slovenskem kmetijstvu, so nujne. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist pojasnjuje: "Slovenija ima namreč veliko za ponuditi v kontekstu zdravega prehoda oz. transformacije agroživilskih sistemov , v smislu okoljsko prijazne živinoreje. Komisija se tukaj poskuša približati široki javnosti, mlademu, naprednemu potrošniku. Težko je reči, da bo zaradi tega meso dražje, je pa možen scenarij, da bodo okoljski standardi zahtevnejši. Višji standardi pa vedno pomenijo tudi prenos teh stroškov doseganja višjih standardov v ceno."
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pravi: "Bojim se nekaj drugega, da vse tisto, kar po navadi Evropska komisija propagira, da se to po navadi tudi podraži."
Kaj pa bo to pomenilo za slovenske živinorejce?
"Jaz mislim, da konkretnih posledic slovenski živinorejci v kratkem roku nikakor ne bodo občutili," pravi Kuhar.
Na drugi strani nevladniki: "Prehod k rastlinski prehrani je nujen". Gaja Brecelj iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj pojasnjuje: "Pravzaprav je tisti ključni ukrep, ki pomeni največje zmanjšanje ogljičnega odtisa z naslova oskrbe s hrano. Raznorazne možnosti imamo, seveda jasno tudi, kje živimo, za Slovence ni najbolj smiselno, da se to nadomešča z rastlinsko hrano, ki prihaja z drugega konca sveta."
Trendi gredo že vrsto let v smeri alternativnih beljakovin. A tudi v svetu rastlinskih alternativ ni vse rožnato. Sojo povezujemo z deforestacijo, večino mandljev pa pridelajo v Kaliforniji, ki se sooča s sušo in pomanjkanjem vode. "V bistvu je treba predvsem pogledati, kaj so tista živila, ki jih imamo v našem okolju, ki jih lahko kupimo od ekološkega kmeta," še dodaja Brecljeva. Predvsem si ne smemo zatiskati oči: "To so konkretni izzivi prihodnosti," še pravi Kuhar. Prej, kot se jih lotimo, bolje bo.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.