Zato je pričakovati precejšnje spremembe tudi v menjavi kmetijskih in živilskih proizvodov s tujino, in sicer nižji uvoz kmetijskih proizvodov in višji uvoz živilskih proizvodov ter znižanje izvoza v obeh skupinah. Najpomembnejše spremembe je pričakovati pri izvozu v države nekdanje Jugoslavije, kamor je Slovenija v letu 2003 prodala 58 odstotkov celotnega izvoza omenjenih izdelkov, v marčni številki Ekonomskega ogledala ugotavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Nižji uvoz kmetijskih pridelkov bo posledica spremenjene zaščite na meji, saj se bodo poleg že doslej večinoma ukinjenih ali vsaj znižanih carin na uvoz iz EU po drugi strani zvišale carine za uvoz iz tretjih držav. Povečan uvoz živilskih izdelkov pa bo posledica ukinjenih oziroma znižanih carin na uvoz. Izvoz v države bivše Jugoslavije se bo spremenil tako zaradi ukinitve s trgovinskimi sporazumi dogovorjenih nižjih carin in visokih izvoznih kvot kot tudi zaradi ukinitve izvoznih finančnih spodbud.
Spremembe v menjavi kmetijskih in živilskih proizvodov po posameznih skupinah so posledica različnih dejavnikov. Tako se je zaradi nižjega domačega pridelka povečal primanjkljaj v menjavi žitaric (za 50,3 milijona evrov) in vrtnin (za 48,6 milijona evrov). Primanjkljaj v menjavi pri večini proizvodov živilskopredelovalne industrije pa se je povečal zaradi liberalizacije zunanje trgovine. Tako se je primanjkljaj pri menjavi kakava in kakavovih izdelkov povečal za 37,6 milijona evrov, pri slaščičarskih izdelkih za 33,3 milijona evrov, pri sladkorju in sladkornih proizvodih za 16,2 milijona evrov in v skupini razna živila pa za 37,0 milijona evrov.
Pri treh po deležu pomembnejših skupinah proizvodov pa se je primanjkljaj zmanjšal, in sicer pri sadju za 63,1 milijona evrov zaradi večjega izvoza jabolk, pri mesu za 21,7 milijona evrov zaradi zunanjetrgovinskih omejitev in pri proizvodih mlinske industrije za 20,7 milijona evrov. Pri proizvodih, kjer Slovenija beleži stalni presežek, se je ta zmanjšal pri pijačah za 89,1 milijona evrov in pri mlečnih izdelkih za 31,3 milijona evrov, in sicer zaradi posledic odkritja antibiotika kloramfenikol v izdelkih.
