Spremembe proračuna: v ospredju ukrepi za pomoč po poplavah

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 43 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj manj kot 179 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli eno v vrednosti 550.000 evrov. Vložile so ga poslanske skupine koalicije, za toliko pa se bodo povečal proračun Državne volilne komisije, da bo lahko izvedla volitve v Evropski parlament, ki bodo junija.

Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh povedal, da so morali po ujmi nekoliko spremeniti prioritete. "Sedaj so vsa razpoložljiva sredstva usmerjena v odpravo posledic ujme," je dejal. Hkrati je zagotovil, da se projekti, ki se že izvajajo oz. so zanje pridobljena evropska sredstva, ne bodo zaustavili.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2024 in 2025, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.

Boštjančič: Leta 2024 v ospredju ukrepi za pomoč po poplavah

Vlada je morala zaradi naravnih nesreč spremeniti prioritete ter proračunske cilje in strategijo prilagoditi tako, da se v čim krajšem času sanirajo posledice poplav in plazov. "V ospredju so zato ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah," je predlog sprememb proračuna za leto 2024 v DZ predstavil finančni minister Klemen Boštjančič.

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, Boštjančič pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da so pripravo njegovih sprememb zaznamovale negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz razmer po svetu in povišane inflacije, predvsem pa največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije. "Zato je bilo treba znotraj proračuna preusmeriti znaten del sredstev," je dejal.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav se zvišuje tudi predvideni primanjkljaj. Znašal bo 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP, medtem ko je v zdaj sprejem proračunu zapisan v višini 1,7 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

V proračun naj bi se prihodnje leto steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so določeni v višini 16,2 milijarde evrov. Od tega je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov, je povedal Boštjančič.

Letos je bilo za te namene do 12. novembra iz državnega proračuna že izplačanih 412 milijonov evrov, ob čemer je poudaril, da so bili prilivi za namen odprave naravne nesreče do sedaj prejeti samo v višini 2,3 milijona evrov. Gre za donacije, je pojasnil. Slovenija si za sanacijo škode po poplavah prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev, vendar se programsko obdobje 2014–2020 letos zaključuje, zato ima na voljo omejena sredstva.

"Proračun je kljub prilagoditvam izrednim razvojno naravnan in državljanom zagotavlja ohranjanje blaginje," je zagotovil minister.

Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je opozoril, da se obdobje izjemnih okoliščin, ko je bilo v območju evra dopuščeno odstopanje od fiskalnih pravil, z iztekom leta 2023 končuje. "Predlog proračuna za leto 2024 ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije," je dejal in dodal, da fiskalni svet zastavljeno fiskalno politiko ocenjuje kot spodbujevalno. Precenjeno načrtovanje pa veča tveganje za neracionalno in netransparentno rast porabe, je dodal.

Odbor je sejo nadaljeval z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. V slednjem piše, da se zneski socialnih transferjev ter plače javnih uslužbencev leta 2024 ne uskladijo. Boštjančič je danes povedal, da se zdaj vlada strinja, naj se plače vendarle uskladijo in deloma tudi transferji. Več sredstev naj bi dobile tudi občine.

Opozicija z vrsto pripomb 

Predlog sprememb proračuna za leto 2024 je po mnenju poslancev opozicije neverodostojen in načrtovan neprimerno. Strinjajo se, da je treba pomagati prizadetim v poplavah, za kar se namenjajo znatna sredstva, a kot opozarjajo, je glede številk precej nejasnosti.

Ljudje razumejo in si želijo, da bi bila sanacija izvedena čim prej, je menila Suzana Lep Šimenko (SDS), a kot je dodala, sta načrtovani primanjkljaj in potrebna zadolžitev izredno visoka. "Koliko je to sploh verodostojno?" je vprašala in menila, da vlada načrtuje precej na pamet. "S tem, ko načrtujete višje prihodke in višje odhodke, ustvarjate rezervo tudi za razne mahinacije," je opozorila.

Vprašala je, kaj namerava vlada narediti zaradi visoke inflacije. Rast plač ni niti najmanj primerljiva z rastjo inflacije, je opozorila in menila, da je visoka inflacija sicer ugodna za državni proračun, saj povečuje prilive od davka na dodano vrednost. "Toda zakaj ne bi naredili kaj, da zmanjšamo inflacijo in razbremenimo plače," je vprašala.

Poslanka v obravnavanem dokumentu pogreša več poudarka skladnemu regionalnemu razvoju. "Ne glede na to, kje si rojen, moraš imeti enake izhodiščne možnosti za razvoj svojih potencialov," je pojasnila in ugotovila, da gremo ravno v obratno smer. "Investicije v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo, številne investicije ste enostavno prečrtali in zdaj peljete neke nove nekje drugje," je dejala.

Rado Gladek (SDS) je menil, da bi moral biti predlog proračuna bolj transparenten. Napovedujejo se rekordni izdatki, kot glavni razlog zanje pa navaja obnovo po poplavah, toda pri oceni škode je bilo veliko zmede, je dejal. Ob tem se mu zastavlja vprašanje racionalne porabe sredstev za obnovo. "Se bo ta denar dejansko porabil tako skrbno, kot naj bi to naredil vsak dober gospodar," je vprašal.

"Sestavljati proračun v času nenehnih kriz je težko," je odgovorila Monika Pekošak (Svoboda). Opozorila je, da je 90 odstotkov odhodkov v proračunu fiksnih, določenih torej z zakoni, ki so bili večinoma sprejeti že v preteklosti. Poleg tega smo že nekaj časa v obdobju, ko trošimo več, kot imamo prihodkov. "S tem se je treba soočiti," je dejala.

Drugače kot Lep Šimenkova je Pekošakova dejala, da je rast plač v Sloveniji trenutno višja od rasti inflacije. Kupna moč prebivalstva se torej še ohranja in če bo inflacija leta 2024 pod štirimi odstotki in nato leta 2025 v razponu od dveh do treh odstotkov, potem meni, da gremo po pravi poti. "Ne moremo imeti maksimalnih pomoči, vzdržne inflacije in proračuna brez primanjkljaja, to ne gre skupaj," je dejala poslanka Svobode.

Tudi Milan Jakopovič (Levica) je o predlogu sprememb proračuna za leto 2024 dejal, da je odziv vlade dober. Spomnil je na leto 2012, ko se je uvedla restriktivna fiskalna politika in se je hkrati močno poslabšal življenjski standard. "Mislim, da smo se temu zaenkrat izognili," je dejal.

K predlogu sprememb proračuna za leto 2024 so poslanci SDS in NSi vložili 43 dopolnil, o katerih bodo člani odbora glasovali v nadaljevanju seje. Na dnevnem redu imajo nato še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.