Spremembe pri financiranju strank: prepoved donacij od pravnih oseb

Vlada je danes potrdila predloga novel zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji, je potrdil notranji minister Gregor Virant.

Novosti so vezane na šest let staro priporočilo Skupine držav proti korupciji (Greco), ki opozarja na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank in volilne kampanje. Minister za notranje zadeve Virant je že večkrat poudaril, da rešitve zmanjšujejo korupcijska tveganja in prinašajo več preglednosti na to področje.

Če bo DZ sprejel noveli, bodo letna poročila morala biti natančnejša in tudi javno objavljena, vključno z donacijami fizičnih oseb, višjih od povprečne mesečne plače. V poročilu o financiranju volilne kampanje, ki ga mora organizator predložiti DZ in računskemu sodišču, bo po novem organizator moral navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih, ne le o skupni višini zbranih in porabljenih sredstev.

Med novostmi je omejevanje posojil na banke in hranilnice, donacije pa bi potekale prek transakcijskih računov, z izjemo minimalne bagatelne višine do 50 evrov. To bi lahko politična stranka od fizičnih oseb vzela v gotovini, a bi donatorja morala zabeležiti z imenom, priimkom in emšom.

Spremembe širijo pooblastila računskemu sodišču za izvajanje nadzora. Sodišče bi moralo vsako leto opraviti revizijo poslovanja najmanj tretjine strank, tako da bi bila revizija v obdobju štirih let opravljena pri vseh strankah, ki bi bile v minulem letu upravičene do večjih javnih sredstev. Revizijo bi opravilo tudi v primeru dvoma o resničnosti podatkov ali ugotovitve drugih nepravilnosti oz. če bo revizijo predlagala protikorupcijska komisija.

Zakonske spremembe so po Virantovih besedah usklajene z računskim sodiščem, prav tako pa jih podpirajo v Komisiji za preprečevanje korupcije.

Dvig kazni za prekrške

Med drugim se z zakonom predlaga tudi dvig kazni za prekrške. Za hujše kršitve bi bila najvišja kazen za stranko 30.000 evrov, za odgovorno osebo pa 4000 evrov. V primeru hujših kršitev je predviden ukrep prenehanja financiranja strank iz javnih sredstev do leta dni.

Nekoliko se zvišujejo dovoljeni stroški kampanje, kar pa po ministrovih zagotovilih ne bi vplivalo na proračun, saj da se le nekoliko odpira zgornja meja višine vrednosti volilne kampanje.

Virant pravi, da bodo stranke zaradi prepovedi donacij gotovo imele določen izpad dohodka. A po njegovih besedah so poslanci tisti, ki se bodo odločili, ali v prihodnje strankam iz proračuna nameniti nekoliko več sredstev. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, bi se namreč po novem določala v finančnem načrtu DZ.

Tudi če bodo poslanci odločili, da del izpada sredstev zaradi prepovedi donacij nadomestijo s proračunskimi sredstvi, se bo to po Virantovem mnenju splačalo, saj "bomo na ta račun dobili bistveno bolj čisto situacijo". Ob tem je Virant spomnil na rek, da "ni zastonj kosila".

V DL velikih donacij s strani pravnih oseb niso imeli

Na vprašanje, koliko izpada bo imel DL, ki mu Virant predseduje, in kako ga bodo nadomestili, je odgovoril, da v stranki letos kakšnih velikih donacij s strani pravnih oseb niso imeli, zato jim to ne bo povzročilo večjega izpada. Bo pa po njegovih besedah DL, ki spada med manjše stranke, v korist sprememba razporeditve javnega denarja med strankami.

Po spremembi se bo namreč po enakih deležih med stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, razdelilo 25 odstotkov proračunskih sredstev, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Po zdaj veljavni zakonodaji se linearno deli 10 odstotkov sredstev, glede na volilne izide pa 90 odstotkov, je spomnil Virant.

Po zakonskih spremembah se v skladu z odločbo ustavnega sodišča tudi oži prepoved objave javnomnenjskih raziskav zgolj na dan volilnega molka – zdaj veljavni zakon je ob sprejemu določil sedemdnevno prepoved objave, kar pa je ustavno sodišče pozneje razveljavilo.