Si je politika dokončno podredila Policijo, še posebej pa NPU?

Prejšnjo sredo so poslanci s 46 glasovi za in 40 proti potrdili predlog novele Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol). A ta prinaša spremembe, ki bodo zelo škodljive za delovanje Policije, opozarjajo strokovnjaki. 

Ena najbolj spornih novosti zadeva avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po noveli bo namreč NPU postal notranja organizacijska enota Uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa bosta podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije. Odpravlja se tudi dosedanji način imenovanja direktorja NPU, saj za to funkcijo ne bo več potreben javni razpis. 

Po novem bo lahko notranji minister usmerjal Policijo v predkazenskih postopkih, vse dokler tožilec ne bo dal pisnih usmeritev.

Vprašanja, kaj te spremembe dejansko pomenijo za Policijo in ali bi nas moralo skrbeti, smo zastavili več poznavalcem sistema.

Jevšek: Zgodila se bo lustracija v vsej strukturi Policije 

Nekdanji direktor Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki je praktično začrtal pot NPU, saj je sodeloval v medresorski delovni skupini, ki je ta organ ustanavljala, je prepričan, da je zakon škodljiv in pomeni ne samo dokončne razgradnje NPU, ker ga postavlja ob bok običajnega sektorja znotraj Uprave kriminalistične policije, saj mu jemlje pomembnost organizacijske enote. "Zelo problematična in v nasprotju s sintagmo, da je državni tožilec dominis litis predkazenskega postopka, je tudi sprememba 4. člena Zodpol, kjer so črtali omejitev, da minister ne more usmerjati Policije od trenutka, ko tožilec prevzame usmerjanje. Kar je bilo po tem zakonu od trenutka, ko je bil obveščen. Ampak MNZ je najprej spremenil uredbo, po kateri se šteje, da tožilec usmerja Policijo šele od takrat, ko da pisne usmeritve. In po spremembi Zodpol sedaj to pomeni, da lahko minister Hojs usmerja Policijo, vse dokler tožilec ne bo dal pisnih usmeritev. To prinaša nedopustno sivo polje in položi Policijo kot orodje v roke politiki," pojasnjuje. 

Po njegovem mnenju so ob tej politični instrumentalizaciji Policije nedopustni tudi členi, ki govorijo o tem, da se bodo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pričeli posebni izbirni postopki za položaje vodij na Generalni policijski upravi, za direktorje policijskih uprav in za vse komandirje policijskih postaj, ki so sedaj spremenjeni celo v načelnike policijskih postaj. "Očitno je nekoga tako ideološko motil ta termin, ki je bil doslej v uporabi. Zgodila se bo torej lustracija v vsej strukturi Policije," napoveduje.

Žaberl: Omogoča se čistke vse do ravni komandirja PP 

Strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl pravi, da sprememba zakona prinaša nekaj pričakovanih rešitev, ki so se nakazovale že prej in kažejo na slabljenje avtonomnosti in posege v kadrovsko strukturo. Predhodne pripombe vrhovnega državnega tožilstva, policijskega sindikata in informacijskega pooblaščenca so bile po njegovem mnenju na mestu, "a tudi skoraj neupoštevane".  Več določb je označil za nesprejemljive. 

NPU po njegovih besedah postaja neavtonomna organizacijska enota Uprave kriminalistične policije GPU, kar v konceptu spreminja prvobitno zamisel o njegovem delu. "NPU je zdaj vezan na direktorja kriminalistične policije, direktor NPU pa se ne bo imenoval po posebnem natančnem postopku, kot se je do zdaj." 

Črtanje 49. člena, ki govori o imenovanju in razrešitvi direktorja NPU, ter dodane spremembe glede pridobitve in prenehanja položaja v Policiji, po besedah Žaberla omogočajo "lustracijo in zamenjavo" 111 komandirjev policijskih postaj, osmih direktorjev policijskih uprav in vseh vodij notranjih organizacijskih enot GPU. "O prenehanju položaja komandirja policijske postaje bo lahko odločal generalni direktor Policije celo brez predloga direktorja policijske uprave. Razlogi za razrešitev so zelo široki in nedorečeni. S tem, se hkrati omogoča 'čistke – lustracijo' vse do ravni komandirja policijske postaje, saj bodo vsi vodje na teh položajih v določenem obdobju po sprejemu zakona na prepihu."

Po njegovem mnenju je sporna tudi sprememba pri usmerjanju Policije, ki krepi položaj ministra oz. ministrstva za notranje zadeve v odnosu do usmerjanja Policije v predkazenskem postopku in (začasno) anulira državnega tožilca, ki je po Zakonu o kazenskem postopku za to v konkretnih predkazenskih postopkih edini pooblaščen, da kot dominus litis (gospodar postopka) usmerja konkretno policijsko preiskavo. Sprememba je povezana s predhodno spremembo Uredbe o sodelovanju med Policijo in državnim tožilstvom, kjer je po novem določeno, da se šteje, da je državni tožilec usmerjanje prevzel šele, ko je dal pisne usmeritve. "Rešitev bi bila, da ostane po starem ali pa da gremo v koncept tožilskih policistov. Policisti, ki preiskujejo določena kazniva dejanja, so detaširani in pod ingerenco državnega tožilstva. Nujno bi bilo treba tudi urediti obveščanje državnega tožilstva oz. notita criminis v Zakonu o kazenskem postopku," pojasnjuje.

Spremembe glede sodelovanja z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami so po mnenju Žaberla vprašljive z vidika izbora "ustreznih veteranskih organizacij s pridihom politizacije pri izbiri sodelujočih s Policijo". 

Pri novostih glede sklenitev delovnega razmerja se sprašuje: "Ali je to določilo podlaga za omogočanje ponovne zaposlitve in zagotovitev količnika nekdanjim policistom, ki so po volji vsakokratni trenutni oblasti?"

In zakaj bi imel direktor GPU tri namestnike namesto dveh? "Dva za kriminal in uniformo, tretji bi bil najverjetneje za spremljajoče dejavnosti, če pa večino spremljajočih dejavnosti za Policijo opravi MNZ. Morda v šali: tretji bi lahko pokrival avtocestno policijo, ki je sedaj v rangu Uprave."

Pirnat: Vlada in DZ sta povsem izničila samostojnost NPU

Bistvena je določba, da se črta 49. člen, pa ocenjuje pravnik Rajko Pirnat. To pomeni, da NPU postane zgolj notranja organizacijska enota drugega nivoja (znotraj večje organizacijske enote) in javni natečaj sploh ni več potreben, ampak gre preprosto za trajno premestitev znotraj organizacijske strukture. "Vsaj tako je razumeti prvi odstavek 49. a člena, ki se splošno sklicuje na pravila za zasedbo delovnega mesta iz ZJU (147. člen in naslednji – interna premestitev). ZJU zahteva natečaj le pri novi zaposlitvi javnega uslužbenca in pri zaposlitvi na t. i. položajna delovna mesta, med katerimi so tudi predstojniki organov v sestavi ministrstva (na te določbe se je skliceval 49. člen). NPU pa to seveda ni," pojasnjuje. Sam sklepa, da se za NPU nova 49. a in 49. b v večjem delu ne uporabljata. 

"Vlada je s to spremembo, in DZ je to sprejel, povsem izničila samostojnost NPU, saj ga je spravila na raven notranje organizacijske enote drugega ranga," je prepričan.

In kaj to pomeni za začasno odredbo delovnega sodišča, ki v primeru odstavljenega direktorja NPU Darka Muženiča prepoveduje imenovanje novega direktorja? Po Pirnatovem mnenju bi kršili to prepoved, če bi po kakršnem koli postopku imenovali direktorja, dokler ni odločeno v zadevi zahtevka za ponovno zaposlitev Muženiča. Kot predvideva, bodo sodišča uporabljala pravo, ki je veljalo v času razrešitve Muženiča in zato bodo verjetno odločila, da ga morajo imenovati nazaj na mesto direktorja. "Do takrat je po mojem mnenju zadržan vsak postopek imenovanja novega direktorja NPU, tudi s premestitvijo. Res pa je, da potem, po novem pravu, direktor NPU ne bo več zaščiten in se ga bo preprosto kadar koli lahko premestilo in imenovalo drugega."

Poklukar: Novela omogoča čistko na vseh nivojih vodenja v Policiji

Nekdanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar meni, da sprejeta novela Zakona o organiziranosti in delu v Policiji pomeni "ponovno vrnitev politične policije v Slovenijo ter žalosten pokop avtonomnosti in nepristranskosti slovenske Policije". 

"Novela zakona ministru za notranje zadeve daje neomejeno možnost védenja in lomastenja po odprtih operativnih postopkih Policije, degradira avtonomnost NPU ter omogoča čistko na vseh nivojih vodenja v Policiji. Kljub nekaterim nujnim in potrebnim spremembam Zakona o organiziranosti in delu v Policiji je ta novela slovensko Policijo močno oddaljila od modernih, demokratičnih in avtonomnih evropskih policij," dodaja Poklukar.

Oster odziv opozicije in Jasniča 

Spomnimo, tudi v delu opozicije so prejšnji teden opozorili, da bo lahko po spremembi zakona minister za notranje zadeve usmerjal policijske preiskave. Po njihovem mnenju bo novela povzročila dokončno politično podreditev NPU, da ta ne bo več avtonomen pri preiskovanju kaznivih dejanj, ter dokončen politični prevzem Policije in čistko v njej. 

Predsednik stranke upokojencev Ljubo Jasnič je glasovanje poslancev DeSUS označil za izdajo. "Poslanci so odločno glasovali za prav vse sklepe in predloge vlade, vključno z najbolj spornimi, med katerimi naj izpostavim samo novelo zakona o nalogah Policije, ki NPU podreja vodstvu Policije in s tem omogoča nadaljnjo instrumentalizacijo ter politizacijo Policije," je dejal. 

Žalosti ga podpora poslanske skupine vladnim ukrepom, predvsem pa zakonodajnim predlogom, ki so škodljivi za to državo. Svet stranke zaradi škodljivih, še posebej pa represivnih ravnanj ne podpira te vlade. "Zakon o nalogah Policije, ki NPU podreja vodstvu Policije, je eden izmed takšnih ukrepov."

Pod vsako naslednjo akcijo Hojsovega ministrstva, ki bo omajala delovanje NPU, bo poslej stal tudi pečat stranke DeSUS, je opozoril in dodal, da je to v izrazitem nasprotju z interesi in vrednotami stranke DeSUS. "Morda je takšno glasovanje poslancev v skladu z njihovimi osebnimi interesi, je pa v neposrednem nasprotju z interesi stranke DeSUS, ki naj bi jo zastopali," je še dejal. Na nacionalni televiziji pa je pred dnevi opozoril, da bi bilo dobro, če bi se poslanci spomnili na vse tiste volivce, ki so jim dali glas, da so bili izvoljeni. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na kritike odgovoril, da je v noveli jasno zapisano, da je NPU popolnoma avtonomen pri odkrivanju in preiskavi kaznivih dejanj. Je pa odpravljena "samopostrežba" glede izbire, katere primere bo NPU preiskoval. Z novelo se tako določa način in postopke priprave kataloga tistih kaznivih dejanj, ki jih NPU mora preiskovati, pred tem pa ga morata potrdili direktor kriminalistične policije in generalni direktor Policije.