"Na ministrstvu za pravosodje obžalujemo, da je prišlo do takšne sodbe, saj se zavedamo, da to lahko povzroči dodatno stisko žrtvi in oslabi zaupanje v pravosodni sistem. Ključno je, da pravni sistem zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno sankcionira kazniva dejanja spolnega nasilja," so zapisali za STA.
Ministrstvo za pravosodje je napovedalo, da bo več oseb nadomestilo z dve ali več oseb v teh dveh določbah kazenskega zakonika. Spomnili so, da je v parlamentarni proceduri novela kazenskega zakonika, ki omogoča, da se to vprašanje ustrezno uredi v času obravnave v DZ, seveda v okviru postopkovnih možnosti.
Pojasnili so, da omenjenih dveh določb vsebinsko niso spremenili že od kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije in kazenskega zakonika SFRJ. Poleg tega se sodna praksa do zadnje sodbe vrhovnega sodišča ni ukvarjala s pomenom izraza več oseb v kontekstu kaznivega dejanja spolnega nasilja. O tem vprašanju zato niso razpravljali ob pripravi novel, poleg tega ministrstvo ni prejelo predlogov ali pripomb pristojnih organov.
"Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito žrtev"
Na sporne določbe kazenskega zakonika so danes na novinarski konferenci opozorili tudi v Inštitutu 8. marec. Nepojmljivo je, da so dva spolna napadalca, na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora, obsodili le na pogojno kazen, ker zakonik za kaznivi dejanji posilstvo in spolno nasilje določa strožjo kazen v primeru, ko ju stori več oseb, ne dve. O primeru je v torek poročalo Delo.
"Gre za spolno nasilje, do katerega moramo imeti kot družba ničelno toleranco. Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito žrtev," je danes poudarila predstavnica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Vlado in druge pristojne so pozvali, naj del kazenskega zakonika spremeni. "Menimo, da gre za minorne popravke, ki pa lahko za žrtve pomenijo veliko," je poudarila Kovač.
Izpostavili so tudi šesti odstavek 143. člena kazenskega zakonika, ki kriminalizira tako imenovano maščevalno pornografijo v množinski obliki. Člen navaja, da se vsakogar, ki "javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let". To bi po lahko po mnenju Kovač pomenilo, da objava enega ali dveh posnetkov še ni kazniva.
Prav tako menijo, da je treba popraviti 173.a člen, ki kaznuje pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Tožilstvo je namreč zaradi pomanjkljive zakonodaje nedavno zavrglo ovadbo zoper dornavskega župana Mateja Zorka, ki so mu očitali nagovarjanje mladoletnika k spolnosti.
