Poslanci so sprejeli novelo zakona dohodnini, s katero se zvišujeta dodatna splošna olajšava ter prag dohodkov za njeno uveljavljanje. S tem se bo omogočil dvig minimalne plače na raven minimalnih življenjskih stroškov, kar so poslanci potrdili včeraj. V vseh poslanskih skupinah so predlog podprli.
Zvišanje minimalne plače na 734,15 evra bruto po besedah ministra za finance Franca Križaniča vpliva na povečanje stroškov delovne sile, tega bremena pa v sedanjih razmerah ni mogoče v celoti prenesti na delodajalce. Zato je vlada predlagala, da tudi država prevzame del bremena, in sicer v smeri davčne razbremenitve teh dohodkov.
Razbremenitev bodo dosegli z zvišanjem dodatne splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci v nižjih dohodkovnih razredih. Pri do 10.200 evrih prihodkov letno iz delovnega razmerja ob predpostavki, da gre le za plačo, se bo razpoložljivi neto dohodek teh zavezancev zvišal za 483 evrov letno, je povedal Križanič. Prihodki državnega proračuna se bodo zato po njegovi oceni znižali za približno 46 milijonov evrov.
Predlog so pozdravili v vseh poslanskih skupinah, ob čemer so tako poslanci kolacije kot opozicije vlado pozivali, da morajo slediti dodatni ukrepi, ki bodo omogočili odpiranje novih delovnih mest.
Da bo s povečanjem dodatne splošne olajšave svoj delež bremena prevzela tudi država in ne samo delodajalci, je prav in pošteno, je dejal Bogdan Barovič (SNS). Če predlaganih sprememb ne bi sprejeli, delavci v žepe ne bi prejeli obljubljenega minimalnega zneska plače, temveč bi ga del takoj v svojo blagajno preusmerila država, je izračunal Jakob Presečnik (SLS).
Borut Sajovic (LDS) je menil, da morajo zvišanju minimalne plače slediti še drugi ukrepi, namenjeni predvsem zagonu gospodarstva in ustvarjanju novih, bolje plačanih delovnih mest. Prav tako Zvonko Černač (SDS) pogreša dodatne ukrepe, ki bi z zmanjšanjem obremenitev plač razbremenili delodajalce in s tem preprečili izgubo številnih delovnih mest.
Če temu zakonu ne bodo sledile dodatne razbremenitve, potem je po nekaterih ocenah ogroženih okoli 20.000 delovnih mest, je opozoril.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.