'Sprememba prakse'

Predsednik vlade Borut Pahor je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožeta Tanka (SDS) znova zavrnil očitke o političnem kadrovanju in zamenjavah. V primerjavi s prejšnjim mandatom je prišlo do minimalnih kadrovskih zamenjav, je dejal Pahor in opozoril, da nova vlada dela vse, da bi spremenila prakso, ki je Sloveniji škodovala v času tranzicije.

Tanko je namreč v poslanskem vprašanju spomnil na Pahorjeve besede, da bo nova vlada zamenjala le državne sekretarje, kadrovska metla pa se bo ustavila na ravni direktoratov, ter da ne bodo zamenjali nikogar na javni funkciji brez utemeljenega suma, da nekdo ni dobro opravil svojega dela.

V nasprotju s temi napovedmi pa je vlada zamenjala med drugim nekatere direktorje direktoratov, generalne sekretarje ministrstev, direktorja Ukoma, nadzornike v Kadu in Sodu, je naštel Tanko. Pahorja je zato vprašal, ali so ti postopki zamenjav potekali po njegovi kadrovski paradigmi ter ali še vedno meni, da se "kadrovski vrtiljak" vrti v skladu z njegovimi napovedmi.

Predsednik vlade je v odgovoru pojasnil, da je v državni upravi 123 položajnih delovnih mest, vlada pa jih je doslej razrešila 13 oziroma 10 odstotkov. Nobena od teh zamenjav ni bila politično motivirana, je pojasnil Pahor. V preostalih primerih pa gre za zamenjave v organih upravljanja, do katerih je prišlo večinoma zaradi poteka mandatov ali iz krivdnih razlogov. Premier je še opozoril, da v tem mandatu ni bil zamenjan noben načelnik upravne enote, medtem ko je bilo v prejšnjem mandatu 18 imenovanj brez javnega natečaja.

Očitek o političnem kadrovanju je po njegovem mnenju neupravičen tudi zato, ker je prejšnja vlada tik pred koncem mandata več kot 60 zaposlenih, ki so bili vezani na mandat tedanje vlade, zaposlila za nedoločen čas.

'Vlada v gospodarsko-finančni krizi ukrepa hitro in konkretno'

Vlada v gospodarsko-finančni krizi, v kateri smo se znašli, ukrepa hitro in konkretno, je v odgovoru na poslansko vprašanje Radovana Žerjava (SLS) povedal premier. Žerjav je namreč Pahorja vprašal, kdaj bo vlada javnosti prenehala metati pesek v oči in resno pristopila k reševanju gospodarsko-finančne krize. Zanimalo ga je tudi, kako namerava vlada varčevati. V odgovoru poslancu je Pahor povedal, da je vlada že sprejela ukrepe v skupni vrednosti 558 milijonov evrov, nekatere pa še namerava sprejeti. V zvezi z zadnjimi je napovedal, da bo vlada že v četrtek obravnavala 30 varčevalnih ukrepov, namerava pa se lotiti tudi večjih strukturnih ukrepov. Teh naj bi se skupina strokovnjakov, kot je povedal, lotila že v torek.

Pahor ocenjuje, da Slovenija trenutno še ni v recesiji, ob tem pa napoveduje, da bo vlada storila vse, da v njo niti ne bi prišla. Premier sicer pričakuje, da se bo položaj še poslabšal, pri tem pa napoveduje, da bo vlada na to odgovorila z ustreznimi ukrepi.

Vprašanje, povezano z gospodarsko-finančno krizo, je Pahorju postavil tudi poslanec SD Bojan Kontič. Zanimalo ga je, kako v času krize poteka socialni in razvojni dialog. Pahor je ocenil, da je težave zaradi finančne in gospodarske krize mogoče premagati pod pogojem, da imajo prefinjen občutek za socialni dialog. Zato se je vlada takoj po nastopu mandata odločila za serijo razgovorov, s katerimi bi okrepili zaupanje med socialnimi partnerji.

Tako vlada pripravlja razvojni dialog, pogovarja se z delodajalci, delojemalci, predstavniki nevladnih organizacij, starejšimi, mlajšimi, predstavniki univerze, je naštel premier. "Vse zato, da bi se v prvi polovici februarja srečali na seji razvojnega dialoga, na kateri bomo ocenili ukrepe, ki jih je sprejela vlada, in slišali predstavitev predlogov, ki jih vlada pripravlja," je dejal Pahor.

'Reforme so težke in zahtevajo čas'

Pahor je ob robu seje še povedal, da bi moralo do sodelovanja med parlamentarnimi strankami priti čim prej. Kot je povedal, bo namreč krizna skupina ministrov v torek začela obravnavati strukturne reforme. Te so težke in zahtevajo veliko časa, prav tako pa zahtevajo nek širši dogovor znotraj politike, je dejal.

Pahorju se sicer ne zdi pomembno, ali se takšno sodelovanje imenuje sporazum za reforme, partnerstvo za razvoj ali partnerstvo 2+10. Bolj nujno se mu zdi, da v "nekem relativno kratkem in razumnem roku" pridejo do odgovora, kaj je "pametna formula za medsebojno sodelovanje med strankami, da bi lahko partnerstvo doseglo nek širši družbeni dogovor že pri sprejemanju omenjenih strukturnih reform".

'Izbrisani ne bodo dobili državljanstva ne odškodnin'

Ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal pa je vprašanje zastavil poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je izrazil zaskrbljenost, da ministrstvo ne upošteva referendumske volje ljudi v zvezi z izbrisanimi. Ministrico za notranje zadeve je poleg tega vprašal, kako so na ministrstvu prešteli okrog 24.000 izbrisanih, kakšen zakon nameravajo sprejeti v zvezi s tem in kdo bo pri tem sodeloval.

Kresalova je pojasnila, da v Sloveniji nikoli ni bilo referenduma o tem, ali je treba izvršiti odločbo ustavnega sodišča, pač pa so volivci na referendumu zavrnili t. i. tehnični zakon o izbrisanih. Ministrstvo za notranje zadeve mora ne glede na njegov izid uresničiti odločbo ustavnega sodišča. Napovedala je, da bodo izdali tiste dopolnilne odločbe, ki jih je glede na odločitev sodišča treba izdati, torej za osebe, ki v Sloveniji že legalno bivajo. Status za preostale izbrisane pa bodo uredili s posebnim vsebinskim zakonom.

Dejala je tudi, da je v pripravi zakon, ki mora glede na odločbo ustavnega sodišča doreči pogoje za ureditev statusa tistim izbrisanim, ki trenutno v Sloveniji nimajo urejenega statusa. Osnutek predvideva individualno obravnavo za pridobitev statusa in ne bo nikomur podeljeval državljanstva ali odškodnin, je še poudarila.