Po besedah evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja besedilo sicer vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti. "Gre za problematike, ki se stopnjujejo in na katere opozarjava že dlje časa," menita.
Da je trenutna vlada v Sloveniji s svojim delovanjem dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi služila kot primer zgledne demokracije, sta še prepričana Joveva in Grošelj. "Cilj take politike je avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tudi za slabitev položaja Slovenije znotraj EU, v kateri se bodo z nastopom francoskega predsedstva in nove nemške vlade začeli pomembni reformni procesi," sta še zapisala v svoji skupni izjavi.
Po mnenju Tanje Fajon gre pri resoluciji za dokument, ki "ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč sicer resno ogroža".
Z resolucijo v parlamentu "vplivne javne osebnosti in politike pozivamo, naj vodijo z zgledom ter zagotovijo spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja", je opozorila.
Milan Brglez pa je izrazil obžalovanje, da "se Evropski parlament sploh ukvarja s Slovenijo na tak način. Sam bi si namreč želel, da temu ne bi bilo tako. Resolucijo sem podprl, ker opozarja na odprte probleme, ki jih v Sloveniji imamo. Pričakujem tudi, da bodo pristojni naredili vse, da se težave, na katere opozarja resolucija, rešijo čim prej," je sporočil poslanec iz druge največje politične skupine S&D, ki je bila ob liberalcih, zelenih in levici med predlagatelji resolucije.
Po mnenju poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) je resolucija o Sloveniji "kljub vsem naporom popolno nasprotje tistega, kar so avtorji na začetku pričakovali. V vodo sta padla dva glavna očitka vladi, na drugi strani pa nam je razprava ponudila možnost, da podrobneje pojasnimo zapleteno slovensko realnost. Gre torej za še en poskus KUL opozicije, ki se je povsem ponesrečil," je dejala poslanka, ki meni, da gre pri resoluciji za "izkrivljen politični pamflet, izvožen s strani slovenske opozicije z namenom škodovati vladi".
Tudi po mnenju Franca Bogoviča (EPP/SLS) so predlagatelji z resolucijo želeli očrniti slovensko vlado, Slovenijo kot celoto in odlično izvedeno predsedovanje Slovenije Svetu EU.
"Dokument je vsebinsko nedosleden in prazen, dva ključna očitka - glede imenovanja tožilcev in financiranja STA - sta rešena, priporočila v njem pa tako splošna, da bi dejansko lahko veljala še za več drugih držav članic EU. Dokument tudi ne naslavlja resničnih izzivov, s katerimi se v Sloveniji soočamo v procesu še nedokončane tranzicije v določenih sistemih družbe," je v odzivu zapisal Bogovič.
Za EPP ni bilo podlage za resolucijo o Sloveniji, socialisti za spoštovanje pravne države
V desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) glede izglasovane resolucije o vladavini prava v Sloveniji menijo, da je slovenska vlada naslovila glavna očitana vprašanja iz resolucije, zato zanjo ni bilo podlage. Pri socialistih (S&D) pa so Slovenijo pozvali, naj da zgled, ko gre za spoštovanje pravne države.
Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, s katero izraža veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi. Zanjo je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je vzdržalo. Med poslanci, ki so glasovali proti, je bila tudi večina iz vrst EPP.
"Na žalost je levica ponovno uporabila pravno državo v strankarskopolitične namene v Evropskem parlamentu. Ker je slovenska vlada naslovila vprašanja v povezavi z evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in tiskovno agencijo (STA), ni bilo podlage za nadaljevanje s to resolucijo. Zato je skupina EPP glasovala proti," je po glasovanju sporočil vodja največje politične skupine v parlamentu Manfred Weber.
Ob tem je v imenu EPP čestital slovenski vladi "za konstruktivno sodelovanje pri teh vprašanjih" in za uspešno predsedovanje Svetu EU, ki se s koncem leta izteka.
V drugi največji politični skupini socialistov in demokratov (S&D) pa so Slovenijo pozvali, naj po mesecih političnega vmešavanja v medije in sodstvo "spremeni smer in da zgled, ko gre za spoštovanje pravne države".
Pri tem so bili kritični do glasovanja EPP. Po njihovem je zaskrbljujoče videti, kako skupina EPP "znova zakopava glavo v pesek, ko gre za pravno državo, in postavlja interese svojih političnih zaveznikov pred interese evropskih državljanov".
EPP je bila namreč v preteklosti deležna očitkov, da ni bila dovolj kritična do stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana zaradi nespoštovanja vladavine prava. Fidesz je bil član EPP, a so njegovo članstvo najprej zamrznili, marca letos pa je stranka sama izstopila iz EPP.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.