Državni zbor je novelo zakona o obrambi izglasoval rutinsko, z enim samim glasom proti. Uvodoma je poslankam in poslancem minister Grizold podrobno predstavil predvidene spremembe in novosti. Nove formacije SV z vojno sestavo približno 26 tisoč pripadnikov se po napovedih ministrstva pripravljajo in bodo izdelane v prvi polovici letošnjega leta. V drugi polovico leta se bodo začeli postopki kadrovskega prerazporejanja in popolnjevanja novih formacij. Temu bodo sledile tudi druge organizacijske in kadrovske spremembe v ostalih delih ministrstva, ki naj bi bile uveljavljene v začetku prihodnjega leta.
Glede sprememb, ki jih zakon prinaša torej velja politični konsenz, čeprav novosti, ki jih prinaša zakon, še zdaleč niso majhne. Novela obsega tri sklope. Prvi vključuje uvodne določbe, v katerih so razširili pomen obrambe in oblikovali temeljne določbe, ki omogočajo vojaško sodelovanje države v sistemu kolektivne obrambe, če bo povabljena v članstvo v zvezi Nato. V tem delu so nove tudi določbe o varovanju zaupnih obrambnih podatkov, usklajevanju prostorskih dokumentov in urejanju materialne dolžnosti, glede na nove predpise na teh področjih.
Drugi sklop predloga obsega določbe, ki se nanašajo na novo organizacijo vojske, katerih bistvo je zmanjšanje vojne sestave, drugačna struktura, drugačna porazdelitev pristojnosti med generalštabom in operativno ravnijo. Na novo je urejen tudi sistem napredovanja, s čimer bodo izgradili karierni sistem, dopolnjen je del o vojaški disciplini.
V tretjem sklopu so vprašanja, povezana s poklicnim delom na obrambnem področju in pri opravljanju vojaške službe. Pri tem so upoštevali izkušnje od leta 1995, primerljivost s tujimi vojaškimi organizacijami ter predloge novih zakonov, ki se nanašajo na javni sektor in s katerimi se bodo uredila delovna razmerja, položaj javnih uslužbencev ter plače.
V okviru razprave predstavnikov poslanskih skupin so zakon podprli Dorijan Maršič (LDS), Rudolf Petan (SDS), Ivan Kebrič (DeSUS) in Danica Simšič (ZLSD). Maršič je spomnil, da so v zakonskem besedilu zaenkrat izpuščeni členi, ki urejajo področje morebitnega administrativnega upokojevanja ali drugačnega urejanja viškov delovne sile. Petan je poudaril, da v SDS podpirajo čim hitrejšo profesionalizacijo vojske in ukinitev naborniškega sistema, kar zakon ne omogoča, ampak daje le nastavke.
Po besedah Kebriča potrebujemo dober zakon, ki bo zagotavljal oboroženim silam tisto, kar od njih pričakujemo, a ne zaradi zveze Nato, temveč zaradi obrambe naše države. Simšičeva pa je spomnila, da so ZLSD v prvi fazi motili nekateri predlogi glede administrativnega upokojevanja. Zanje namreč ni bilo sprejemljivo, da bi v tako kratkem času po sprejetju pokojninske reforme ponovno omogočili tako obsežno in ugodno predčasno upokojevanje.