Predlog naj bi državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Tako naj bi se razbremenila okrajna sodišča glede odločanja o prekrških, ki so bili storjeni do konca leta 2004. Predlog novele zakona o popravi krivic, ki naj bi ga DZ obravnaval po skrajšanem postopku, pa bi omogočil posameznikom, da lahko zahteve za povzročene krivice vložijo do 31. decembra 2007.
Temeljni cilj je zmanjšanje sodnih zaostankov
Z abolicijo bi se na sodiščih ustrezno zmanjšali zaostanki glede prekrškov, sodišča pa bi začela odločati o prekrških po novem zakonu o prekrških bolj učinkovito in neobremenjeno s starimi zaostanki. Zakon predlaga, da se ustavijo oziroma ne uvedejo tisti postopki o prekrških, ki so bili storjeni do vključno 31. decembra 2004. Izjeme pa so hujši prekrški, je po seji vlade povedal minister za pravosodje Lovro Šturm.
Temeljni cilj zakona o aboliciji je torej razbremenitev okrajnih sodišč, ki so z novim letom prejela okoli 150.000 prekrškovnih zadev. Z njimi bi se, če abolicije ne bi bilo, ukvarjala vsaj pol leta, velika večina pa bi jih zastarala. Z abolicijo bi po hitrem postopku lahko rešili več kot polovico oziroma 100.000 zadev, meni Šturm.
Abolicija ne bo zajela hujših prekrškov
Abolicija pa ne bo zajela hujših prekrškov. Med izjemami so torej prekrški, ko je poleg denarne kazni predpisana stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, prekrški, za katere je poleg denarne kazni predpisana stranska sankcija pet do sedem kazenskih točk v cestnem prometu, prekrški, za katere je poleg denarne kazni oziroma globe predpisan obvezen izrek odvzema predmetov, ter prekrški, s katerimi je bila povzročena prometna nesreča, v kateri je nastala materialna škoda drugim osebam, jim bila povzročena telesna poškodba ali pri kateri je kdo umrl.
Nadalje so izvzeti prekrški, zaradi katerih je bil obdolženec pridržan, prekrški, zaradi katerih je bil storilcu izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, ter prekrški, glede katerih je bil predlagan izrek varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države. Izjema so tudi prekrški s področja pranja denarja, carinskih, trošarinskih in deviznih predpisov.
Meja za pravne osebe in podjetnike je 1,5 milijona sit
Glede abolicije prekrškov pravnih oseb, odgovornih oseb pravne osebe in posameznikov v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti je kot kriterij za abolicijo določen še pogoj, da je predpisana denarna kazen, katere spodnja meja ne presega 1,5 milijona tolarjev. Če predpisana denarna kazen presega ta znesek, se taki prekrški ne abolirajo.
Izterjava iz sodišč na davčni urad
Poleg tega se spreminja dosedanja ureditev načina prisilne izterjave globe, ki jo bo izvršil pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Zakon o prekrških je namreč predvidel izvršbo preko sodišč, kar pa bi sodišča dodatno obremenilo, je dejal Šturm. Tako so vrnili pristojnost davčnim upravam, ki so jo imele pred tem zakonom o prekrških. Ko pa gre za globe, ki jih npr. določajo občinski predpisi, velja, da gredo v proračun lokalnih skupnosti, je povedal Šturm.
Ne gre za oprostitev kazni zaradi storjenih kaznivih dejanj
Kot je za oddajo 24UR poudaril pravosodni minister Lovro Šturm, gre le za predlog vlade, o katerem bo dokončno odločil državni zbor, opozoril pa je tudi, da gre le za oprostitev nekaterih prekrškov in ne kazni zaradi storjenih kaznivih dejanj.
Nekateri so ob predlogu abolicije prekrškov izrazili pomisleke, da se bo zaradi abolicije v proračun nateklo manj denarja, saj bo odpuščenih tudi veliko kazni.
Minister Šturm pa je v oddaji 24UR še dejal, da meni, da temu ne bo tako. "Ob novem prenosu pristojnosti na okrajna sodišča, bi mnogo zadev zastaralo in od tega proračun ne bi imel ničesar. Ker pa računamo, da bodo sodniki začeli s 'pospravljeno mizo', bodo po vsej verjetnosti bolj učinkoviti, kot so bili doslej. Zato pričakujem, da denarja ne bo manj, kvečjemu več."
Omogočanje revizije sodb vojaških sodišč
Cilj novele zakona o popravi krivic pa je, da se v skladu z načelom pravne države in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic omogoči posameznikom, da lahko za povzročene krivice vložijo zahteve do 31. decembra 2007. Predlog novele omogoča vložitev zahteve za revizijo sodb, izrečenih s strani vojaških sodišč, ki so imela sedež v drugih državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, ter spreminja določbo, ki onemogoča, da odškodnino pridobijo dediči osebe, ki sicer ni pravočasno vložila zahteve po tem zakonu. Poleg tega se izraz "pobiti" zaradi spoštovanja človekovega dostojanstva spreminja v "žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja", je še povedal Šturm.
