Vlada
je v skladu s svojimi napovedmi ob obisku na Primorskem na današnji
seji sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir
železniške proge na odseku Divača - Koper. Proga naj bi bila dolga 27,1
kilometra, od tega bo 20,3 kilometra potekalo skozi osem predorov, je
na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in
prostor Janez Podobnik. Vrednost investicije je ocenil na 168 milijarde
tolarjev.
Drugi tir se bo začel v Divači in bo potekal do
Kopra. S tem se Slovenija in slovenski logistični sistem tudi na ravni
železniških povezav bolj intenzivno približujeta gospodarskim in drugim
subjektom na slovenski obali, je ocenil Podobnik.
Sama odločitev o začetku gradnje drugega tira je sicer vezana na
nadaljnje postopke. Državni lokacijski načrt je samo podlaga, da se
začne pripravljati tehnična dokumentacija. Šele potem bo izdano
gradbeno dovoljenje, kar bi se po Podobnikovem mnenju lahko zgodilo v
letu dni.
Predlog zakona o RTVSLO gre v parlament
Vlada je danes med drugim obravnavala delno spremenjen predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija in ga poslala v državni zbor za obravnavo po rednem postopku. Prvotni predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, ki naj bi bil evropsko primerljiv, je bil sicer pripravljen za obravnavo po nujnem postopku, čemur pa so novinarska združenja in strokovna javnost nasprotovali.
Z novim zakonom bo generalni direktor kljub istemu nazivu dobil bistveno drugačne pristojnosti, saj bo združeval programsko strokovno vodenje in poslovanje zavoda. Zato se ukinjata mesti direktorjev radijskih in televizijskih programov, namesto njiju pa zakon uvaja mesti direktorjev radia in televizije, ki bosta poleg strokovnega dela vodila organizacijo dela radia in televizije.
Spremenila naj bi se tudi sestava in pristojnost organov RTV Slovenija, saj se ukinjata sedanji svet RTV in nadzorni odbor. Zakon namreč predvideva organiziranje dveh drugače sestavljenih zavodov z drugačnimi pristojnostmi. Programski svet RTV Slovenija bo imel 29 članov, ki bodo imeli pristojnosti s področja programov in bodo pri tem zastopali interese javnosti oz. uporabnikov. Trije člani programskega sveta bodo izvoljeni s strani zaposlenih RTV, pet članov pa naj bi na predlog političnih strank imenoval DZ, vendar bo pri tem moral upoštevati zastopanost političnih strank v DZ. Nadzorni svet pa bo organiziral delo ter nadziral poslovanje, zato je pri njem bolj poudarjena vloga vlade.
Naročnino bodo tako kot doslej plačevali vsi odjemalci električne energije, politična propaganda ne bo dovoljena, nespremenjeni ostajata tudi določilo o uvedbi tretjega programa, ki naj bi prenašal seje DZ.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) protestirata proti današnjemu sprejetju predloga zakona o RTV Slovenija na vladi, ne da bi ta pred tem opravila resno in temeljito javno razpravo o prihodnjem razvoju, organiziranosti in upravljanju javnega servisa. S tem je vlada odstopila od evropske prakse usklajevanja zakonskih predlogov. "Vlada ni želela in poskušala doseči širokega javnega soglasja o prihodnosti RTV Slovenija," v skupni izjavi menita predsednik SNS Iztok Jurančič in predsednik DNS Grega Repovž.
Poleg tega pa je minister za kulturo Vasko Simoniti manipuliral z javnostjo, češ da je upošteval pripombe sindikatov in aktivov Rtvs, ki razprave o zakonu niso mogli opraviti, opozarjajo v SNS in DNS.
Stališče koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Slovenija in aktivov DNS na Rtvs ostaja tako nespremenjeno. Predlog zakona podreja javno RTV vsakokratni vladajoči koaliciji in bo prikrajšal javnost za verodostojno in nepristransko obveščenost. Treba bi bilo vzpostaviti sistem, ki bo povečal vpliv javnosti in civilne družbe na upravljanje javnega zavoda, menijo v obeh organizacijah. "Namesto tega vlada javnosti in javnemu zavodu vsiljuje zakon, ki legalizira oblastno in politično poseganje v avtonomijo in programske vsebine javnega servisa," menijo v SNS in DNS.
Novinarji nasprotujejo načinu imenovanj vodilnih na Rtvs, saj naj bi to pomenilo, da bo imela vsakokratna vladajoča koalicija odločujoč vpliv na imenovanje organov upravljanja (programskega sveta in nadzornega sveta), s tem pa na imenovanje generalnega direktorja in oblikovanje programov javnega servisa. Generalni direktor zavoda bo imel odslej neposreden vpliv na imenovanje direktorjev radia in televizije ter odgovornih urednikov, s tem pa tudi možnost poseganja v programske vsebine, menijo v SNS in DNS.
Vlada tudi o vojnih zakonih
Vlada je pripravila za obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku tudi predloge novel t.i. vojnih zakonov – zakonov o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih. Z njihovo pomočjo naj bi med drugim zneske pravic po zakonu o invalidih uskladili z omejitvami, ki veljajo v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čemur pa nasprotujejo v Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije in Zvezi društev civilnih invalidov vojn Slovenije.
Po zdaj veljavnem zakonu so vojne invalidnine kar enajstkrat višje od invalidnin, ki jo za enako telesno okvaro dobi delovni invalid, takšne razlike pa kažejo na socialno nepravičnost, meni minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
Še dva vojaka SV v Afganistan
Vlada je na današnji seji med drugim razpravljala o dodatnem vključevanju enot Slovenske vojske v mednarodni mirovni misiji v Afganistanu (Isaf). Obrambno ministrstvo je pooblastila za izvedbo vseh potrebnih postopkov za napotitev pripadnikov SV v omenjeno misijo ali umik iz nje ter za nadaljevanje sodelovanja skupine gasilcev SV na letališču v Kabulu z možnostjo premestitve na letališče Herat. Vlada je tudi odločila, da bo stroške sodelovanja enot SV v misiji Isaf krilo obrambno ministrstvo iz proračuna za leto 2005, so sporočili iz urada vlade za informiranje. Na štiridnevni obisk v Afganistan sicer danes odhaja obrambni minister Karl Erjavec.
V mirovno misijo Isaf naj bi avgusta napotili dva pripadnika SV v skupino za obnovo province Konduz, motorizirani vod do 35 pripadnikov SV in nacionalni podporni element, v katerem bo do osem pripadnikov SV. V štab regionalnega koordinatorja Isaf v Heratu naj bi letos napotili dva pripadnika SV. Najpozneje do konca avgusta pa naj bi umaknili dva pripadnika SV s poveljstva izvidniške čete v Kabulu ter lahki izvidniški oddelek SV, ki deluje v okviru kanadske čete.
