Medtem ko so se koalicijske poslanske skupine v okviru tretje obravnave zavzele za predlagane zakonske rešitve, pa je zakonskemu besedilu ostro nasprotovala opozicijska NSi. Novi zakon o dohodnini so podprli v LDS, ZLSD, DeSUS in SLS, nasprotovali pa so mu v NSi, SNS in SMS, medtem ko so se poslanci SDS vzdržali ali pa niso glasovali. Sicer pa nekateri državni svetniki razmišljajo, da bi zahtevali, naj državni svet zaradi nekaterih pomanjkljivih rešitev na zakon izglasuje odložilni veto. Če bi državni svet veto tudi izglasoval, pa bi moral državni zbor o zakonu vnovič odločati, za njegovo dokončno potrditev pa bi se moralo izreči najmanj 46 poslank in poslancev.
V razpravi je bil najbolj kritičen Andrej Bajuk v imenu poslanske skupine NSi, ki je nasprotoval zlasti rešitvam glede obdavčitve kapitala. Menil je, da se vlada bistvenega problema prerazporeditve davčnega bremena ni želela lotiti.
Izhodišče za obdavčitev kapitalskih dobičkov naj bi bila določitev davčne osnove, davek pa naj bi se po predlogu NSi odmerjal glede na višino doseženega dobička in glede na čas odsvojitve tega lastniškega deleža. V NSi so tudi menili, da bi se morali roki pridobitve kapitala šteti od dejanske pridobitve in ne šele od 1. januarja 2005, kot je to predlagala vladna koalicija.
Razširjena davčna osnova
Zakon uveljavlja razširitev davčne osnove, tako naj bi bile po novem obdavčene tudi obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev. Kljub temu pa obresti do višine 300.000 tolarjev ne bodo obdavčene, zakon predvideva tudi prehodno obdobje, v katerem bodo obresti sprva le deloma zajete v davčno osnovo.
Spremenjena dohodninska lestvica
Po novem je za leto vnaprej določena fiksna lestvica za odmero dohodnine. Spremenjena pa je tudi sama lestvica za odmero dohodnine, kjer je število davčnih razredov s sedanjih šest zmanjšano na pet. Neto letna davčna osnova se bo enkrat letno uskladila s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, in sicer meseca decembra za prihodnje leto. Osebe prvega dohodninskega razreda naj bi bile obdavčene s 16-odstotno davčno stopnjo. Tisti, katerih dohodek bi sodil v drugi dohodninski razred, bodo leta 2005 plačali 208 tisočakov dohodnine, dohodek, ki bi presegal 1,3 milijona, pa bo obdavčen s 33-odstotno davčno stopnjo. Osebe, katerih dohodek bi znašal 2,54 milijona tolarjev, ki, kot omenjeno, sodijo v tretji dohodninski razred, bodo prihodnje leto plačale 617.200 tolarjev dohodnine, dohodki nad tem zneskom pa naj bi bili obdavčeni 37-odstotno. Znesek dohodnine za osebe z dohodkom v višini 5,14 milijona bo leta 2005 znašal nekaj manj kot 1,58 milijona tolarjev. Dohodki nad tem zneskom pa bodo obdavčeni po 41-odstotni davčni stopnji. Osebe, ki bi dosegle prag najvišjega dohodninskega razreda, ki znaša 10,33 milijona tolarjev, bodo prihodnje leto plačale dohodnino v višini 3,7 milijona tolarjev, dohodki nad tem zneskom pa bodo obdavčeni s 50-odstotno davčno stopnjo.
Avtorski honorarji: Ukinjeni 40-odstotni normirani stroški
Ključne spremembe se nanašajo na obdavčitev avtorskih honorarjev, katerega vrsta in način njegove obdavčitve bosta odvisna od narave dohodka in od statusa fizične osebe, na podlagi katerega bo pridobival dohodek. Zakonsko besedilo dokaj jasno razlikuje med dohodki iz avtorskih pravic kot premoženjskih pravic oziroma pasivnih dohodkov, in dohodki od opravljanja avtorskega dela kot aktivnih dohodkov posameznika. V zakonu je sicer določena posebna olajšava za vse, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti. Priznano pa je tudi 15-odstotno zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za samostojne novinarje, in sicer do zneska 3.900.000 tolarjev.
Večje olajšave za prvega in drugega otroka
Olajšava za prvega vzdrževanega otroka bo znašala 474.900 tolarjev (13,8% povprečne plače, v starem zakonu 10%), za drugega je višja za 41.300 tolarjev (15% povprečne plače,enako kot danes), za tretjega za 213.400 tolarjev (20% povprečne plače in enako kot doslej), za četrtega 385.500 (25% povprečne plače in enako kot doslej) in petega 557.600 tolarjev (30% povprečne plače in enako kot doslej). Za vse nadaljnje otroke bo olajšava ostajala enaka in bo znašala 172.000 tolarjev več kot za predhodnega.
Na kratko, olajšava za prvega otroka se povečuje z 10% na 13,8% povprečne plače, za vse ostale pa ostaja enaka kot doslej, kar pomeni, da se bodo olajšave za vzdrževane otroke vsem družinam povečale enako in sicer za toliko, kolikor se poveča olajšava za prvega otroka.
Med olajšavami za različne namene, ki lahko skupno znašajo dva odstotka, bodo štele tudi plačane šolnine in zneski za nakup učbenikov in strokovne literature za izobraževanje po javno priznanih izobraževalnih programih tudi za vzdrževane otroke.
