Sindikati so sicer vztrajali na povečanju plač v celoti, in sicer za 3,13 odstotka, vendar pa so se pogajalci dogovorili, da bodo preostali znesek namenili odpravi nesorazmerij med plačami znotraj javnega sektorja, je povedal vodja pogajalske skupine sindikatov Bojan Hribar. Nesorazmerja naj bi odpravili najkasneje do leta 2009.
Vladni predlog glede eskalacije plač je bil, da se izvede polovična eskalacija, ki je bila dogovorjena lani v sklopu dogovora o načinu usklajevanja plač v letih 2004 in 2005. Sindikalna stran pa je glede na to, da se s 1. julijem dejansko še ne bodo začela odpravljati nesorazmerja med plačami, zahtevala, da se izvede eskalacija v celoti. Zato je bil dosežen dogovor, da se povišanje izvede z že omenjenim deležem, kar pomeni, da se preostanek že dogovorjene eskalacije ne izkoristi oz. da se nameni za odpravo nesorazmerij med plačami znotraj javnega sektorja, ko bodo ta nesorazmerja dejansko dogovorjena oz. ko bodo sklenjene kolektivne pogodbe. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je tako podlaga za pospešena pogajanja, ki bodo potekala do konca junija oz. začetka julija, ko bodo pogajalci poskušali skleniti še kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti.
Pogajalci so se med drugim dogovorili glede načina prevedbe osnovnih plač javnih uslužbencev ter njihove uvrstitve v plačne razrede. Po besedah Hribarja so se dogovorili tudi o tem, kako se bodo nesorazmerja odpravila pri osnovnih plačah funkcionarjev in javnih uslužbencev. Hkrati so dosegli soglasje tudi o načinu primerjave med plačami javnega uslužbenca pred in po začetku uporabe zakona. "S čemer smo zavarovali tisto določbo zakona, da se ob uveljavitvi novega plačnega sistema plača ne more znižati nikomur," je dejal Hribar. Zakon o plačah v javnem sektorju se bo začel uporabljati 1. julija, učinke zakona pa bodo javni uslužbenci konkretno okusili v prihodnjem letu, saj naj bi plače oz. akontacije plač po sedanjem sistemu prejemali še do konca leta.
Pogajalski strani pa sta se uspeli dogovoriti tudi o tem, kateri sedaj veljavni dodatki se bodo pri posamezni plačni skupini po novem prenesli v osnovno plačo. Glede obračunavanja dodatka na delovno dobo so pogajalci tako dosegli dogovor, da dodatek, ne glede na višino dodatka za delovno dobo, ki je določena v zakonu o delovnih razmerjih, pripada vsem javnim uslužbencem, je še povedal Hribar. Višina dodatka za delovno dobo bo po Hribarjevih besedah določena s kolektivno pogodbo za javni sektor. Vlada je namreč prvotno predlagala, da bi se ta dodatek in njegova višina uredil v samem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (predlagano je bilo 0,3 odstotka), vendar sindikati na to niso mogli pristati, ker v tem trenutku dejansko še niso znane višine novih plač.
