Šprajc o odkritjih letošnje odprave: Več imamo vprašanj kot odgovorov

Ivan Šprajc, priznani arheolog in raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, je terenske preglede na območju vzhodnega dela mehiške zvezne države Campeche v centralnem delu polotoka Jukatan s svojo ekipo začel že leta 1996. Območje je večinoma prekrito s tropskim gozdom in je bilo z arheološkega vidika skoraj povsem neraziskano. Osredotočili so se na večja arheološka najdišča, ki jih je bilo mogoče videti na letalskih fotografijah pod gosto gozdno preprogo, in v letih 2013 in 2014 odkrili tri večja najdišča – Chactún, Tamchén in Lagunito.

V zadnjih dveh sezonah pa so s pomočjo lidarske tehnologije, ki je za arheologijo pomenila velik prelom, natančno pregledali ozemlje okrog teh najdišč. Prečesali so okoli 200 kvadratnih kilometrov in v začetku julija domov prinesli ogromne količine podatkov. "Precej več imamo vprašanj kot odgovorov," po slabih treh mesecih kabinetnega dela priznava Šprajc, ki je odkritja danes predstavil tako svojim sponzorjem kot javnosti.

Lidarska tehnologija je iz zraka pokazala izjemno gostoto arheoloških ostankov, razne avenije, robove, terase, zidove, kanale, rezervoarje za vodo in t.i. čultune oz. podzemne zbiralnike za vodo. Ko so se raziskovalci lotili dela na tleh, kjer je bila njihov nepogrešljivi pripomoček mačeta, pa so našli celo vrsto stavb z izpostavljenimi zidovi hiš, klančinami in veliko obokanih prostorov. "To nakazuje, da so imeli tamkajšnji prebivalci dobro porazdelitev dobrin in je bila tehnologija obdelave kamna in gradnje dostopna tako rekoč vsem," ocenjuje strokovnjak.

Vzporednice z odkritji na območju Rio Bec

Zanimivo je, da veliko najdb močno spominja na arheološka odkritja z območja Rio Bec. Takšni so na primer templji s stopničastimi klančinami, ki so nekakšna lažna nefunkcionalna stopnišča, in podolgovate rezidenčne stavbe, ki jih obdajata masivna stolpa, ter stavbe s fino obdelano fasado. Zanimivi sta bili tudi dve vrsti kamnov, položenih ob eno od stavb, ki spominjajo na čekane zveri in so med drugim oblikovani tudi v razcepljen jezik, kot ga ima kača.

"Neka povezava očitno obstaja – ali je bila politična ali ne, je težko reči, bomo videli, ko bomo analizirali druge tipe stavb. Treba je videti kronologijo, ali so stavbe, ki smo jih odkrili mi, zgodnejše, torej prototipi, in so fine gosposke stavbe v Rio Bec njihovi derivati, ali pa je bilo obratno in je to neko posnemanje tistega, kar so imeli gospodje v Rio Bec," pravi Šprajc.

'Presenečenj ni manjkalo'

Poleg tega je njegova ekipa našla več stoječih in ležečih stel, od katerih nobena ni bila popisana s hieroglifi, pa igrišča za igre z žogo in ostanke dveh reliefno obdelanih mask božanstva dežja in zemlje. Veliko je bilo tudi okrašenih stavb s kvadratnimi ali okroglimi oltarji za daritev z nekakšnimi ovratniki, ki so jih sicer že našli na več mestih v Laguniti, a nikjer drugje. "Skratka, cela vrsta nenavadnih zadev, presenečenj ni manjkalo!"

S sondami so razkrili več plasti dvoriščnih tlakov, pod katerimi so bili položeni kamni, pa keramiko in nekaj okraskov iz školjkovine, ki pa tja niso bili položeni, pač pa so se tam verjetno znašli bolj ali manj po naključju. "Ker je teh tlakov več, to dokazuje, da so bila naselja oz. stavbne skupine tam dlje časa, po plasteh pa vidimo, skozi kakšna obdobja so živeli. Mi sicer običajno pobiramo samo površinski material in tako imamo nek 'tuti fruti' – vse je zmešano –, v sondah pa je material razporejen po plasteh in nam omogoča bolj natančno časovno opredelitev."

V mokrišču nad Lagunito, kjer je Šprajčeva ekipa izsekala opuščen kolovoz, pa so našli nekakšen greben iz zemlje in apnenčastih kamnov, kar je skrajno nenavadno, saj, kot je znano, apnenca, ki ga voda topi, v mokriščih ni. Strokovnjaki zato domnevajo, da je šlo za nekakšno ročno narejeno pregrado, ki je v deževnih obdobjih zaustavljala pretok vode. "Tam smo pobrali vzorce zemlje. Moji kolegi so v glavno mesto odnesli 50 kg zemlje in bodo zdaj iskali makro vzorce, semenke, cvetni prah … Poskusili bomo izvedeti, kaj, kdaj in kje so Maji gojili."

V spodnji fotogaleriji si poglejte utrinke Šprajčeve odprave v Mehiki:

Gosta poselitev in razvejana hierarhija

Katere odgovore, torej, pa so doslej že dobili? "Zdaj približno vemo, kakšna je bila poselitvena dinamika. Odkritja kažejo, da je bila največja poselitev v poznem klasičnem obdobju, od 6. do 9. stoletja. V naseljih, kot je Tamchén, so bili ljudje že vsaj v prvi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem. To za evropsko prazgodovino sicer ne zveni posebej staro, zanje pa je. Polotok Jukatan je bil namreč pred letom tisoč dokaj prazen, tudi keramike ni bilo. Prvi koloni so v notranjost prišli kar zgodaj, potem pa je prebivalstvo naraščalo. Sumimo, da so poljedelske modifikacije nastale v poznem klasičnem obdobju – ko je začelo primanjkovati terena oz. zemljišč. Prebivalstvo je naraščalo in morali so izkoristiti vsak kos zemlje. Zdaj torej vidimo, da je bila poselitev izredno gosta, to so opazili tudi kolegi na drugih območjih, recimo v Gvatemali. Populacije je bilo veliko več, kot smo doslej mislili," pojasnjuje Šprajc.

Politična organizacija je zelo trd oreh, pravi, ampak očitno je bila hierarhija veliko bolj razvejana, kot so domnevali. "Iz napisov, tam, kjer so, izstopajo razni vladarji, absolutisti, mi pa vidimo, da je bilo to bolj porazdeljeno in ne tako skoncentrirano. Oblast ni bila v rokah ene same osebe v eni državi, imeli so neke vazale, obstajal je fevdalni sistem. Tega še ne razumemo dobro. Analize bomo delali tudi glede na volumen stavb, da vidimo, kje so bile koncentracije moči. Ker tam, kjer je bilo več kamna, je bilo več ljudi in nekdo, ki je vse to usmerjal. Narediti želimo tudi tipologijo stavb, da vidimo, kakšne so povezave z drugimi območji …"

Načrti za prihodnost? Vleče ga v arheoastronomijo

Dela, skratka, imajo še ogromno. "Preden bodo opravljene vse analize, bo zagotovo še najmanj eno leto kabinetnega dela!" ocenjuje Šprajc, ki sicer obožuje terensko delo in se mu še ni pripravljen odpovedati. Glede na to, da so s tega območja zbrali že vse potrebne podatke, se tja verjetno ne bo več vrnil, ga pa že vabijo k nekemu kanadskemu projektu.

"Z veseljem bi šel spet, a to žal ni tako enostavno, saj je vse odvisno od financiranja. Za velik projekt z veliko analizami potrebuješ veliko ekipo in veliko sredstev. Verjetno bom še šel na teren, če ne tja, pa kam drugam, dela je še veliko!" je zaključil.

Je pa res, še priznava, da se vse bolj nagiba tudi k svoji drugi ljubezni, to je arheoastronomija.