"Dober dan! Jaz sem Andrej Hočevar, to je moja družina. Moja hčerka Sofia, moja žena Amal in moja sestra Daniela." Tako se predstavi nedavno k nam preseljena štiričlanska družina iz Venezuele.
Dedek Andreasa in Daniele Hočevar je Slovenijo zaradi študija zapustil leta 1950. Po 70 letih so se zdaj vrnili njegovi potomci. "Situacija v Venezueli se poslabšuje, vsak dan je huje. Kratkoročnega izboljšanja ni, dolgoročno pa ga vidimo šele zelo daleč," situacijo čez lužo opisuje Daniela. Z njo se strinja tudi Amal: "Venezuela danes je povsem drugačna kot je bila, ko sem bila še otrok. Kvaliteta življenja se je spremenila."
Repatriacija je zanje pomenila edino upanje. Dolgih šest mesecev je trajalo, preden so se vkrcali na letalo in odpotovali novemu življenju naproti.
"Na slovenski strani ni bilo veliko težav, so pa bili na venezuelski strani - pridobiti potne liste, vse paprije pravočasno," razlaga Andreas.
"Živeti v Venezueli pri mojih letih je težko. Ker najprej hočeš končati šolanje, ampak je težko, ker je tudi univerza v primežu vseh problemov," pa pove 25-letna Daniela, ki ji je sicer kot edini v letniku uspelo končati študij. Je diplomirana plesalka, ki jo po le nekaj dneh v Sloveniji že čakajo prvi razgovori.
Podobno tudi 34-letno Amal, doktorico kemije, ki je v Venezueli poučevala študente. "Odločili smo se priti sem, z upanjem, z boljšo perspektivo, z veliko željo po delu," je polna zanosa.
Za zadnji mesec dela je Amal prejela borih 10 evrov, čeprav so cene dobrin primerljive z našimi. Vsakodnevne stavke, nezadovoljstvo, pomanjkanje hrane, zdravil, pa so iz že tako revne države doslej odgnale pet milijonov ljudi.
"Tudi hčerko prizadenejo vse te reči. To kaže skozi igro, skozi pogovor. Na primer, ko smo bili še doma in smo klicali babico, je pograbila telefon in jo vprašala, ali ima elektriko, vodo, ali lahko pridemo na kosilo," pripoveduje Andreas Hočevar.
Približno 1000 Slovencev oziroma njihovih potomcev še živi v Venezueli, za repatriacijo jih je doslej zaprosilo okoli 50. "Priznati moram, da je repatriacija zelo zahteven, zelo zapleten postopek. Tako z logističnega, varnostnega, političnega vidika," pa je jasen Dejan Valentinčič iz Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na uradu zato vsako prošnjo obravnavajo individualno, največji zalogaj pa je repatriirancem zagotoviti varno pot v domovino. Venezuelska vojska namreč izstope iz države vse bolj zaostruje.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.