Sporno poljsko meso tudi že v Sloveniji

Meso je prišlo v predelani obliki – kot kebab, ki bi jih prodajali tistim, ki pripravljajo takšno vrsto hrane. Naši inšpektorji so meso za kebab prepovedali dati na trg. Je pa lahko sporna poljska govedina še kje tudi v drugih predelanih mesnih izdelkih, kar že preverjajo naši inšpektorji. Pogosto cenejše meso iz uvoza konča tudi v javnih ustanovah prek razpisov.

Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je potrdila, da so dobili izdelek, ki vsebuje sporno meso: "Gre za eno serijo kebabov." Po besedah Bizjakove zdaj sledi ukrep prepovedi dajanja na trg, dokler Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne bo prejela uradnih informacij nemških veterinarjev glede tega mesa. 

Pa vendar: meso je naš distributer kupil iz Nemčije, nemški pa iz Poljske. Našega je o sumu najprej obvestil Nemec, naš pa potem Upravo za varno hrano.

A takšnih predelanih izdelkov bo lahko pri nas še več. Pa ne le pri nas, po vsej Evropi. "Pričakujemo, da zdaj, ko ne gre več za nepodredno dobavo, ampak več posrednikov, Slovenija iz tega ne bo izvzeta," poudarja Bizjakova.

V Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije pa dodajajo, da bi ob takih odkritjih v glavah potrošnikov morali zazvoniti vsi alarmi. "Ali je res vredno kompezirati nizko ceno uvoženega mesa s kakovostjo in varnostjo hrane, ki jo uživamo?" se sprašuje generalna sekretarka GIZ Mesne industrije Ana Ahčin.

Tudi manjši mesar, ki odkupuje in prodaja izključno slovensko meso, zelo dobro ve, kakšno je uvoženo. "Če je meso pripeljano, zmrznjeno, je drugačno – bolj temno, mokro, 'zmatrano'. Transport ga ubije," pojasnjuje mesar Marko Kosmač.

Razlike med našim in uvoženim mesom so nedvomne, poudarja tudi Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete. Konkretno že pri uporabi antibiotikov. "V Sloveniji uporabljamo najmanj antibiotikov," razlaga Kuhar, kar je šestkrat manj kot v drugih državah. Po njegovih besedah še posebej izstopata Španija in Ciper.

'Jasno je, da je nek izdelek, ki smrdi po fekalijah, nenormalno poceni'

In tudi Slovenija je preplavljena s poceni uvoženimi izdelki. "V Slovenijo prihaja blago za potrošnike, ki so znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima. Ti izdelki so lepi, 'spolirani', a kakovost je porazna. Lahko tudi na meji varnosti," pravi Kuhar in nadaljuje: "Zdaj se pa vprašajmo, ali smo kanta za smeti, da dajemo vase nekaj, kar stane nič, in nič nima, ali pojemo kaj kakovostnega."

Ljudje pa smo v poplavi poceni izdelkov izgubili cenovni občutek. "Jasno je, da je izdelek, ki smrdi po fekalijah, neka hrenovka denimo, nenormalno poceni," ocenjuje Kuhar.

Čeprav pa imamo sami dovolj mesa, ga še vedno uvažamo. "Še huje je, da uvažamo pertunino, kjer smo kar 115-odstotno samooskrbni," dodajajo na GIZ. Zaskrbljujoče je tudi to, da gre uvoženo meso – glede na to, da je glavni kriterij nizka cena – večinoma v javne zavode.

To potrdi tudi dietni kuhar Grega Stanek, ki je pripravljal javni razpis za hrano v enem od javnih zavodov:  "Če cena velja, je tudi roba slabša. Ni nujno, da ni slovenska, je pa slabša." In pri javnih naročilih glede hrane cena ne bi smela biti prvi kriterij, ampak kakovost, še pravi. Kakovost pa preprosto stane več.