Vladna koalicija je novelo zakona o azilu, ki je tudi "pod lupo" ustavnih sodnikov, branila z argumentoma, da poenostavlja in skrajšuje azilne postopke ter da je usklajena s standardi EU. Prav to je bilo tarča kritik, ker naj bi bili uveljavljeni le najnižji standardi, LDS in SD pa novelo spodbijata pred ustavnim sodiščem zaradi spornosti tako imenovanega predhodnega policijskega postopka in ukinitve brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji.
Manj polemik v javnosti je bilo glede novosti, po kateri imajo ranljive skupine zagotovljeno posebno nego in skrb. Gre predvsem za otroke, otroke brez spremstva, invalide, starejše, nosečnice, roditelje samohranilce z otroki ter žrtve posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. Posebne potrebe in ranljivost omenjenih oseb se ugotavljajo na podlagi individualne ocene.
Ustavne presoje pa bo "deležna" rešitev iz petega člena novele, po kateri bodo imeli prosilci za azil možnost brezplačnega pravnega svetovanja le še v postopku pritožbe pred upravnim in vrhovnim sodiščem in ne več že pred vložitvijo prošnje za azil.
Ostra kritika opozicije
Drnovšek je ukaz o razglasitvi novele na koncu vendarle podpisal, ker je ugotovil, da so bile izčrpane vse druge možnosti. Pravni strokovnjaki so se namreč tudi strinjali, da ni možnosti ustavne presoje zakona pred njegovo razglasitvijo in objavo v uradnem listu.
Po mnenju LDS in SD je ustavno sporen tudi šesti člen novele, ki se med drugim glasi: "Tujca, ki nezakonito vstopi ali nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji in izrazi namen vložiti prošnjo za azil, v zvezi z nezakonitim vstopom ali nezakonitim prebivanjem predhodno obravnava policija."
Za LDS in SD je sporno, da lahko policija v tem primeru ravna po zakonu o tujcih. In sicer, če iz izjave tujca niso razvidne okoliščine iz prvega člena zakona, ki govori pravicah in dolžnosti prosilcev za azil, če na zahtevo pristojnega organa tujec ne daje izjav ali če zapusti prostore azilnega doma, določa novela.
Opozicija opozarja, da se lahko tako zgodi obravnava po zakonu o tujcih, še preden pride do procedure po zakonu o azilu. To naj bi bilo v nasprotju z ustavnim načelom, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče.
V koaliciji so v obrambo navajali določilo, da policija okoliščine iz šestega člena novele ugotavlja v sodelovanju "z organom, ki vodi postopek, kar se ne šteje za odločanje policije v azilnem postopku". Za vodenje azilnega postopka je sicer zadolženo notranje ministrstvo.
Peti in šesti člen novele po mnenju LDS in SD kršita ustavna načela pravne in socialne države, enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom, pravice do sodnega in pravnega varstva ter učinkovitega pravnega sredstva.
Kritiki so pripravljavcem novele očitali tudi ukinitev pravice do žepnine in omejitev pravice do dela, ki jo bodo lahko prosilci za azil uveljavljali šele leto dni po vložitvi prošnje za azil in "če v tem času ni bila sprejeta odločitev pristojnega organa in te zamude ni bilo mogoče pripisati prosilcu za azil".
Ustavni sodnik vložil pobudo za oceno ustavnosti
Poleg pobude poslancev LDS in SD je ustavno sodišče dobilo tudi pobudo za oceno ustavnosti še 12 členov novele, ki jo je v imenu 71 prosilcev za azil s prvopodpisanim Alijem Berisho vložil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Tako kot poslanci tudi prosilci za azil predlagajo takojšnje zadržanje izvrševanja večine izpodbijanih zakonskih določb.
Krivic je ob vložitvi pobude zapisal, da so se na ustavno sodišče obrnili zaradi hudih posegov v tako pomembne človekove pravice, kot so pravica do življenja, do svobode, do človeškega dostojanstva in do sodnega varstva omenjenih pravic, na področju katerih bi lahko prišlo do nepopravljivih posledic.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.