Podjetja, ki so se znašla sredi kriminalistične preiskave, so bila že večkrat v središču pozornosti javnosti, ne le zaradi odmevnih gradenj, pač pa tudi zaradi afer, ki so izbruhnile v javnosti. Podjetja so se v preteklosti že morala zagovarjati zaradi očitkov o kartelnem dogovarjanju v gradbeništvu z namenom, da bi na slovenskem trgu dosegli neupravičene zaslužke v škodo projektov, financiranih iz javnega denarja, sodelovala pa so tudi pri gradnji kar nekaj projektov, ki so zaradi zamud, nekakovosti ipd. odmevali v javnosti.
Še najpogosteje se je v teh primerih govorilo o ljubljanskem podjetju SCT. Med njegovimi najbolj spornimi projekti pa lahko omenimo gradnjo trojanskih predorov, predora Šentvid, Onkološkega inštituta in pediatrične klinike. Kot je znano, je vožnja po trojanskih predorih, kjer je SCT skrbel za betonsko vozišče, zaradi spolskosti tako nevarna, da je le nekaj let po odprtju obnova nujna. Zapleta se tudi pri predoru Šentvid, ki je prav tako projekt SCT. Čeprav dela potekajo v skladu z načrti in naj bi bil predor odprt 30. junija letos, pa v oči bodejo predvsem stroški, ki se vrtoglavo višajo. Tako naj bi se gradbena dela na odseku šentviškega predora podražila s 120 miljonov na 218 milijonov evrov.
Maratonska gradnja pediatrije
S cest pa v bolnišnice. SCT sodeluje oziroma je sodelovala pri gradnji Onkološkega inštituta, pediatrične klinike v Ljubljani in nove urgence ljubljanskega Kliničnega centra. Gradnja pediatrične klinike se je tako zavlekla, da naj bi moral SCT celo plačati kazen zaradi zamud. Krivdo za zamude sicer SCT in Ministrstvo za zdravje valita drug na drugega, SCT pa ob tem zatrjuje, da v celoti spoštuje pogodbene obveznosti.
Še najbolj pa je v javnosti odmevala gradnja Onkološkega inštituta, kjer so v supernadzoru gradnje ugotovili vrsto nepravilnosti, pogodba z SCT pa je bila dopolnjena kar triindvajsetkrat. In kljub težavam z gradnjo tako onkologije kot pediatrije je prav SCT tisti, ki je z ministrstvom za zdravje - takrat ga je vodil še minister Andrej Bručan - podpisal pogodbo za gradnjo nove ljubljanske urgence. Prav na tem projektu pa s SCT poleg GPG Grosuplje sodeluje tudi velenjsko podjetje, ki se je prav tako znašlo sredi kriminalistične preiskave.
Ponos: Črni Kal
Vegrad in SCT pa sodelujeta še pri enem odmevnem projektu, pri obnovi ljubljanske opere, kjer ravno tako ne gre brez zapletov. Pojavil se je sum korupcije, ker je Tadej Veber hkrati svetovalec na ministrstvu za kulturo in zaposlen pri podjetju, ki je pripravilo dokumentacije za izvedbo projekta.
Tudi SCT in Primorje sta večkrat sodelovala, med drugim tudi pri gradnji največjega viadukta v Sloveniji, viadukta Črni Kal. In četudi gre za velik dosežek, tudi tukaj ni šlo čisto brez zapletov. Mnogi delavci, ki so viadukt gradili, naj bi namreč ostali s trajnimi poškodbami, brez odškodnin in brez delovne dobe. SCT in Primorje pa skupaj s še nekaterimi slovenskimi gradbenimi podjetji sodelujeta tudi pri gradnji avtocestnih odsekov Slivnica–Draženci, Pluska–Ponikve in viadukta Dole na avtocestnem odseku Ponikve–Hrastje. Pri ostalih premostitvenih objektih na tem avtocestnem odseku pa poleg SCT in Primorja gradita še Kraški zidar in Vegrad.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.